Prihod novega družinskega člana je eden najlepših dogodkov v življenju posameznika ali para. Vendar pa novorojenček prinaša s seboj tudi številne spremembe, tako v družinskem življenju kot tudi v delovni organizaciji, kjer je bila bodoča mama zaposlena. Da bi staršem omogočili kar najboljše pogoje za nego in varstvo otroka v prvih mesecih njegovega življenja ter zaščitili zdravje matere, slovenska zakonodaja ureja področje starševskega varstva. Ključni del tega sistema predstavlja materinski dopust, ki je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter okrevanju matere. V tem članku bomo podrobno raziskali, kdo ima pravico do materinskega dopusta v Sloveniji, kakšni so pogoji za njegovo koriščenje, kako dolgo traja in kdo krije stroške.
Materinski dopust: Bistvo in namen
Materinski dopust je najstarejši in najbolj poznan tip porodniškega dopusta. Njegov primarni namen je zagotoviti materi dovolj časa za okrevanje po porodu ter za vzpostavitev vezi z novorojenčkom. Poleg tega omogoča tudi pripravo na porod. V Sloveniji materinski dopust traja skupno 105 dni. Ta čas je namenjen negi in varstvu otroka ter zdravstveni negi matere. Ključno je poudariti, da je materinski dopust delno obvezen. Vsaka mati mora izkoristiti vsaj 15 dni materinskega dopusta, bodisi pred porodom ali po njem, kar je določeno z zakonom. Pomembno je tudi, da se materinski dopust koristi v enem kosu, saj ga ni mogoče deliti na manjše dele.
Za samo trajanje materinskega dopusta, oziroma za njegov začetek, se odloči materin ginekolog. Ginekolog lahko predlaga začetek dopusta do 28 dni pred predvidenim porodnim rokom. Če porod nastopi pred predvidenim datumom, se neizrabljen del materinskega dopusta, ki bi moral biti izkoriščen pred porodom, ne more koristiti po otrokovem rojstvu. V primeru, da mati ne nastopi materinskega dopusta v predpisanem roku (28 dni pred porodom), neizrabljenega dela dopusta ne more izkoristiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom.
Vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta in nadomestila je potrebno vložiti na pristojnem Centru za socialno delo (CSD) največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najpozneje do nastopa materinskega dopusta. Če ste zaposleni, morate svojega delodajalca pisno obvestiti o nastopu materinskega dopusta vsaj 30 dni pred nastopom dopusta.
Kdo ima pravico do materinskega dopusta?
Primarno je do materinskega dopusta upravičena mati otroka. Vendar pa slovenska zakonodaja v določenih izjemnih primerih priznava to pravico tudi drugim osebam. Oče otroka lahko uveljavlja pravico do materinskega dopusta, če mati otroka:
- umre,
- otroka zapusti, ali
- je po mnenju pristojnega zdravnika trajno ali začasno nesposobna za nego in varstvo otroka.
V teh primerih oče otroka ali, s soglasjem očeta in matere, eden od starih staršev, lahko uveljavlja pravico do materinskega dopusta. Dodatni pogoj je, da je mati mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. V takšnem primeru je potrebno predhodno soglasje matere.
V teh izjemnih primerih oče ali druga oseba ima pravico do materinskega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka. Materinski dopust v trajanju 105 dni se namreč v tem primeru zmanjša za najmanj 28 dni, ki jih mora mati izkoristiti pred porodom. Dopust se v tem primeru skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče ali druga oseba nastopi materinski dopust.
Finančno nadomestilo med materinskim dopustom
Med materinskim dopustom je mati upravičena do denarnega nadomestila. Višina nadomestila je določena s Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), konkretno v 40. do 47. členu. Za materinski dopust je predvideno, da je mati upravičena do 100% povprečnega osnovnega dohodka, prejetega v zadnjih 12 mesecih. Ta dohodek se izračuna na podlagi plačanih prispevkov v tem obdobju. Kot zadnji mesec za izračun osnove se šteje osnova, od katere so bili prispevki obračunani v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Na primer, za vlogo, vloženo v septembru, se upoštevajo plače od julija predhodnega leta do junija tekočega leta.
Zgornja meja pri prejemkih materinskega nadomestila ni določena, kar pomeni, da ni zgornje omejitve glede višine nadomestila. Vendar pa je v primeru, da mati ne koristi celotnega materinskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela, temveč se odloči za delno odsotnost, upravičena do nadomestila v sorazmernem delu delne odsotnosti z dela.
Nacionalni sistem zdravstvenega varstva določa, da mora biti vsaka mati oziroma starš deležen brezplačne zdravniške oskrbe v času materinskega dopusta. Vendar pa je pomembno preveriti, ali ima posameznik sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. V primeru, da ga nima, mora oseba, ki koristi materinski dopust, kriti stroške med 10-90% zdravniške oskrbe.
Za samozaposlene osebe je ključno, da so ob začetku porodniškega dopusta vključene v obvezno socialno zavarovanje. Vlogo za materinski dopust in nadomestilo oddajo na pristojnem CSD najkasneje dan pred začetkom dopusta in najhitreje 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Če podjetnica zamudi z oddajo vloge, se začetek dopusta šteje od datuma oddaje vloge ali rojstva otroka, kar lahko vpliva na dolžino in višino nadomestila. Med porodniškim dopustom država prevzame plačilo prispevkov, če podjetnica dejansko ne opravlja dejavnosti.
Izjava po seji Sekretariata Sveta za nacionalno varnost
Očetovski dopust: Vloga očeta pri negi in varstvu otroka
Poleg materinskega dopusta slovenski zakonik pravico do porodniškega dopusta priznava tudi očetu otroka. Ta tip dopusta je namenjen izključno očetu otroka in se imenuje očetovski dopust. Očetovski dopust lahko traja skupno 30 dni. Oče se lahko odloči, da bo dopust razdelil na dva dela.
Za prvih 15 dni dopusta, ki je očetu na voljo takoj po porodu, je država dolžna očetu izplačevati očetovsko nadomestilo. Ta del dopusta je potrebno koristiti v strnjenem nizu, najkasneje do tretjega meseca starosti otroka. Pravica do očetovskega dopusta je neprenosljiva na matero. V primeru rojstva dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.
Drugi del očetovskega dopusta, ki traja največ 15 dni, je potrebno koristiti najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Oče lahko izrabi celotnih 30 koledarskih dni očetovskega dopusta tudi v enem delu. Za razliko od matere, se lahko oče odloči za samo delno odsotnost od dela v času dopusta.
Vloga za očetovski dopust se vloži na pristojni Center za socialno delo. Če oče očetovskega dopusta ne izkoristi, lahko to pravico koristijo tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. Med te osebe spadajo materin zakonec, materin zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti. Vloga se vloži po rojstvu otroka, najpozneje dan pred nastopom očetovskega dopusta, na CSD, kjer je mati uveljavljala ali bi uveljavljala svoje pravice.
Med očetovskim dopustom je oče upravičen do očetovskega nadomestila, ki znaša 100 % osnove. Osnova za izračun je enaka kot pri materinskem nadomestilu. Vendar pa je izplačilo očetovskega nadomestila navzgor omejeno z dvainpolkratnikom vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami, kar trenutno znaša 2.862,74 evrov bruto. Če se očetovski dopust izrablja v obliki delne odsotnosti z dela, pripada nadomestilo v sorazmernem delu.
Starševski dopust: Nadaljnja podpora staršem
Še največ nejasnosti se pogosto pojavlja glede starševskega dopusta, saj se informacije pogosto prekrivajo z materinskim in očetovskim dopustom. Starševski dopust pripada obema staršema in se prične takoj po izteku materinskega dopusta. Namenjen je nadaljnji negi in varstvu otroka.
Vsakemu od staršev pripada pravica do starševskega dopusta v trajanju 160 dni (skupaj 320 dni), ki ga lahko izkoristita v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Od tega je 60 dni neprenosljivih za vsakega od staršev. To pomeni, da mati ne more prenesti vseh dni na očeta, temveč le do 100 dni starševskega dopusta, medtem ko je 60 dni neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo ona. Podobno lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo on (lahko tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere).
Večino starševskega dopusta je potrebno koristiti takoj in v strnjeni obliki. Največ 75 dni starševskega dopusta se lahko prenese na kasneje, najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole. Neprenosljiv del starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev izkoristi najpozneje do osmega leta starosti otroka.
Starša se morata pisno dogovoriti o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Če eden od staršev ne uveljavlja pravice do starševskega dopusta, lahko drugi starš koristi celoten dopust. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša. V primeru dvojčkov se dopust podaljša za 90 dni, v primeru trojčkov pa za 180 dni in tako naprej. Če otrok potrebuje posebno nego, je potrebno mnenje zdravniške komisije, ki določi trajanje dopusta.
Tudi pri starševskem nadomestilu velja zgornja omejitev na dvainpolkratnik povprečne mesečne plače. Če se starševski dopust izrablja v obliki delne odsotnosti z dela, pripada nadomestilo v sorazmernem delu.
Vlogo za starševski dopust se vloži na pristojni Center za socialno delo.
Posebne okoliščine in podaljšanje dopusta
V primeru, ko otrok potrebuje posebno nego in varstvo zaradi motnje v telesnem ali duševnem razvoju ali dolgotrajne hujše bolezni, ki je ugotovljena po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, se lahko pravica do starševskega dopusta podaljša. Vlogo za naknadno uveljavitev pravice do starševskega dopusta in nadomestila je potrebno vložiti na CSD.
Posvojitelji ali osebe, ki jim je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, lahko uveljavljajo pravico do starševskega dopusta in nadomestila najpozneje 30 dni po nastopu starševskega dopusta. Vlogo za uveljavitev pravic v teh primerih je potrebno oddati na CSD.
Starševski dodatek in druge finančne pomoči
Starševski dodatek je namenjen materam (ali očetom) po 77 dneh od rojstva otroka, ki niso zavarovane za starševsko varstvo, kot so na primer študentke ali nezaposlene osebe. Trenutno znaša 465,34 evrov mesečno in se izplačuje 365 dni od rojstva otroka. Upravičenec je za čas trajanja pravice vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Sloveniji.
Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev ali druga oseba za otroka s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Sloveniji, in sicer do 18. leta starosti otroka. Kadar otrok živi v enostarševski družini, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 30 odstotkov.
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka imata mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če je ne uveljavlja eden od staršev. Rejniki do te pomoči niso upravičeni. Vlogo za pomoč ob rojstvu otroka se vloži pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno ali začasno prebivališče ali sedež njenega delodajalca. Pravico je mogoče uveljaviti največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Pomoč ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za materinski dopust ali starševski dodatek, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po rojstvu otroka lahko na občino, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče, oddate vlogo za enkratni prispevek ob rojstvu novorojenca. Ta prispevek se razlikuje od občine do občine.
Krajši delovni čas zaradi starševstva
Krajši delovni čas zaradi starševstva je ukrep, namenjen staršem za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima eden od staršev, ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti ali najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (najmanj 20 ur na teden). Oba starša lahko koristita to pravico hkrati, vendar skupna izraba ne sme preseči 20 ur tedensko.
Zaključek
Uveljavljanje pravic do porodniških nadomestil in dopustov zahteva poznavanje postopkov in rokov. Sistem v Sloveniji ponuja širok nabor pravic, ki zagotavljajo finančno varnost in omogočajo staršem, da se v celoti posvetijo skrbi za svojega novorojenčka. Materinski, očetovski in starševski dopust predstavljajo ključno podporo staršem v času, ko na svet prijoka nov družinski član. Vloga Centra za socialno delo je pri tem osrednja, saj CSD-ji strankam izročijo ustrezne obrazce, jih opozorijo na obveznosti do delodajalca ter jih seznanijo z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posameznih pravic, vključno s posledicami zamude rokov.