Razvoj možganov v prvih letih življenja je ključen za celostni razvoj posameznika. V tem obdobju se ustvarjajo osnovne nevronske povezave, ki temeljijo na izkušnjah in interakcijah z okoljem. Zato je igra nepogrešljiva za spodbujanje miselnega, telesnega in govornega razvoja najmlajših. Knjiga "Miselni razvoj dojenčka in malčka" ponuja sistem koristnih iger, ki dokazano pomagajo otrokom pri razvoju njihovih bioloških potencialov.
Naravna igra kot temelj razvoja
V sodobni pedagogiki se vse bolj zavedamo pomena naravne in preproste otroške igre za celovit razvoj sposobnosti. Kot je poudaril dr. Ranko Rajović, specialist interne medicine in magister nevrofiziologije, so ljudje narejeni za gibanje. Otrokov živčni sistem se najbolj razvija v prvih petih letih življenja, zato je ključnega pomena, da se v tem obdobju čim več giblje. Gibanje, kot je tekanje skozi gozd, zahteva vzdrževanje ravnotežja, koordinacijo celotnega telesa in aktivno prilagajanje vida, kar posledično aktivira dele možganov, pomembne za kognitivne procese.
Premagovanje starševskega strahu in spodbujanje aktivnosti
Včasih se starši bojijo otrok, ki se veliko gibljejo, kar izhaja iz strahu in želje po mirnem otroku, ki je pogosto pod vplivom televizije ali računalnika. Vendar pa naloga staršev ni preprečevanje "problematične" igre, temveč zmanjšanje možnosti poškodb na minimum. Kot pravi dr. Rajović, je bolje, da otrok morda pade in si popraska kolena, kot pa da mu zaradi strahu pred morebitno poškodbo preprečimo igro, kot je lovljenje ali ristanc. Pretirano gledanje televizije, igranje videoiger, pomanjkanje fizične aktivnosti in grafomotoričnih dejavnosti lahko namreč poškodujejo in zmanjšujejo možnosti za razvoj bioloških potencialov, ki jih otrok nosi v sebi.
Pomen igre v predšolski vzgoji
Program NTC: Sistem za krepitev otrokovih sposobnosti
Dr. Ranko Rajović je avtor programa NTC, sistema učenja, ki v pedagogiko uvaja nova dognanja o možganih. Program NTC s pomočjo preprostih in zabavnih iger spodbuja in krepi otrokove sposobnosti, stimulira duševni in telesni razvoj, krepi pozornost in spomin ter uri koordinacijo in motoriko. Namen programa je povečati raven funkcionalnega znanja, saj otroci iz srednje Evrope po mednarodnih testiranjih PISA dosegajo rezultate pod povprečjem. Prav tako program pomaga zmanjšati vse pogostejši pojav različnih učnih težav, kot so disleksija, disgrafija in diskalkulija, ter uvaja nove tehnike učenja, s katerimi si otroci lažje in dlje zapomnijo snov.
Stopnje razvoja miselnih sposobnosti po metodi NTC
Program NTC se osredotoča na več stopenj razvoja miselnih sposobnosti:
Motorične dejavnosti: Za začetek dr. Rajović priporoča motorične dejavnosti, kot so vaje za dinamično prilagajanje očesa, rotacijo in ravnotežje ter vaje za finomotoriko. Te dejavnosti so temelj za nadaljnji razvoj.
Asociativno mišljenje: V nadaljevanju lahko z otrokom krepite razvoj asociativnega mišljenja z vajami za prepoznavanje abstraktnih pojmov. To vključuje igre s simboli, zastavami, grbi športnih klubov ali znamkami avtomobilov. Te igre so zelo dobre za razvoj funkcionalnega mišljenja, saj otrok poleg inteligence uporabi tudi predhodno usvojeno znanje. Program NTC s simboli abstraktnih pojmov (npr. zastave) in njihovo prostorsko predstavo (na zemljevidu) povezuje tudi s slušno dimenzijo. Na primer, pri učenju o Japonski se uporabijo ključne besede, ki se nanašajo na njene značilnosti: bel pravokotnik, rdeč krog za zastavo, fazan kot nacionalni simbol in ikebana kot tradicionalna veščina.
Funkcionalno razmišljanje: Zadnja stopnja po dr. Rajoviću je spodbujanje funkcionalnega razmišljanja. Najnovejše raziskave kažejo, da se je v logičnem razmišljanju in hitrem reševanju problemov mogoče izuriti. To spodbujajo tudi ugankarske zgodbe, ki ustvarjajo "razmišljujočo" situacijo, v kateri otroci običajno uživajo. Dobra ugankarska vprašanja so tista, na katera obstaja le en smiseln odgovor in na katera lahko odgovori tudi tisti, ki nima vseh podatkov.
Knjiga kot vodilo za igro in razvoj
Knjiga "Miselni razvoj dojenčka in malčka" ponuja več kot 100 iger, od skrivalnic, kratkih pesmic, prstnih iger do zabavnih iger med kopanjem. Vse igre so zasnovane tako, da so vesele in preproste, kar omogoča igranje kadarkoli in kjerkoli: doma, v parku ali na avtobusu. Priznana strokovnjakinja Jackie Silberg, ki predava in poučuje o razvoju otrok v najrosnejši starosti ter ob glasbi, je avtorica knjige. Njene izkušnje in znanje so vodilo pri ustvarjanju iger, ki spodbujajo nove povezave v možganih dojenčkov in malčkov s petjem, plesanjem, ljubkovanjem, zibanjem, govorjenjem, vohanjem ali okušanjem.
Ključno obdobje za razvoj možganov
Možgani dojenčkov in malčkov delujejo dvakrat živahneje kot možgani študenta in vsrkajo ter organizirajo nove podatke veliko hitreje kot možgani odraslega. Prav izkušnje iz zgodnjega otroštva, pridobljene z igro, odločilno vplivajo na razvoj otrokovih umskih sposobnosti. S poučnimi igrami, ki jih izbirate glede na otrokovo starost, boste spodbudili njegove miselne, telesne in govorne sposobnosti v ključnem obdobju njegove rasti, od rojstva do tretjega leta, in tako zasnovali temelje za njegovo učenje v prihodnje.
V Vinarski ulici v Mariboru stoji Sončna vila, prostor, ki je namenjen razvoju in skrbi za najmlajše. Je rumena, najvišja med vsemi, najbližje soncu in nekako polna energije. V tem okolju se srečujemo z ljudmi, kot je Izidora Vesenjak Dinevski, ki je ekonomistka, a jo Mariborčanke poznajo kot drugo mamo številnim otrokom. Z njo so se srečali v Sončni vili, ki je ena izmed prvih porodnih spremljevalk oz. ponudnic tovrstnih podpor.
Primeri iz prakse, kot so porodne zgodbe, nakazujejo na pomembnost podpore in ustreznega okolja v ključnih trenutkih življenja. Barbara Smolnikar je ob rojstvu hčerke Sofije doživela nosečniško hipertenzijo, a je kljub temu izrazila zadovoljstvo, da ji je bilo lepo rojevati. Njena porodna zgodba se je začela proti večeru 6. decembra, predviden porod je bil 17. decembra. Podobno je Špela Uršič doživela rojstvo dvojčkov Drejca in Marka v Mariboru decembra 2024, pri čemer je bila presenečena nad nemočno telesom po porodu, ki je bil opravljen s carskim rezom (CR). Kaja Fišer pa je januarja 2026 v Mariboru pričakovala rojstvo, predviden porod je bil 25. decembra ob 2. uri zjutraj, prav tako s carskim rezom. Ti primeri poudarjajo različne izkušnje in potrebe žensk med porodom, kar nakazuje na pomen individualizirane podpore in razumevanja.