Odločitev o cepljenju otroka je v današnjem času, ko so staršem na spletu na voljo množice nasprotujočih si informacij, postala veliko težja, kot se je zdela našim babicam in dedkom. Za njih je bilo na primer odkritje cepiva proti otroški paralizi razblinilo enega najhujših starševskih strahov in ljudje z otroki so dobesedno stali v vrstah, da bi cepivo dobili. Danes se srečujemo s povsem drugačnimi težavami pri cepljenju otrok, saj vztrajno kroženje netočnih, škodljivih in celo povsem izmišljenih informacij poraja veliko vprašanj ter pri starših vzbuja strah in nelagodje. To se kaže v naraščanju števila tistih, ki dvomijo v dobrobit cepljenja, ki želijo cepljenje svojih otrok opustiti ali pa jih je cepljenja strah. Ne glede na strahove, osebna prepričanja in življenjski slog se moramo zavedati, da cepljenje vsako leto reši na milijone otroških življenj in prepreči neverjetno količino trpljenja. Zato predstavlja enega največjih dosežkov človeštva. Čeprav se nas lahko ena čustvena zgodba bolj dotakne od tisočerih znanstvenih dokazov, to ne pomeni, da dokazi ne držijo. Zato v tem prispevku podajamo odgovore na pogosta vprašanja, s katerimi si glavo belijo mladi starši, ko stojijo pred odločitvijo o cepljenju svojega otroka. Vse informacije so pridobljene iz zanesljivih strokovnih virov (NIJZ, Svetovna zdravstvena organizacija, Centers for Disease Control and Prevention) ter preverjene in potrjene s strani pediatrov iz Slovenskega zdravniškega društva - Združenja za pediatrijo.
Obvezno cepljenje v Sloveniji in pomen kolektivne imunosti
V Sloveniji je obvezno cepljenje otrok proti najnevarnejšim nalezljivim boleznim. Na voljo imamo kombinirana cepiva, s katerimi lahko otroke cepimo proti več nevarnim nalezljivim boleznim naenkrat, in sicer proti ošpicam, rdečkam in mumpsu skupaj ter proti vsem ostalim naštetim boleznim skupaj. Za določene skupine otrok so obvezna tudi druga cepljenja, denimo proti tuberkulozi ali tifusu. Noricam ali vodenim kozam (od 1. leta starosti dalje), proti gripi (za otroke s posebnimi potrebami in za otroke, ki živijo v socialno-varstvenih zavodih ter za njihove družinske člane), proti klopnemu meningoencefalitisu (za osebe, ki se pogosto zadržujejo na območjih z veliko klopi, predvsem v gozdovih, in sicer od 1. leta starosti dalje), proti hepatitisu B (za novorojenčke, katerih matere so okužene z virusom hepatitisa B) ter proti humanim papiloma virusom (HPV) (brezplačno za vse do dopolnjenega 26. leta starosti).
Obveznost cepljenja izhaja iz skrbi za zdravje celotne družbe. Pri nas ima namreč vsak pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi ter hkrati dolžnost, da varuje zdravje sebe in drugih pred temi boleznimi. S cepljenjem zaščitimo sebe in posredno tudi druge, ki se iz različnih razlogov ne smejo cepiti. Temu pravimo kolektivna imunost. S kolektivno imunostjo varujemo najbolj ranljive člane družbe, med njimi tudi novorojenčke, ki prva cepiva lahko prejmejo šele pri 3. mesecih starosti. Med nosečnostjo na plod preidejo materina protitelesa in s tem zaščita proti boleznim, ki jih je nosečnica prebolela ali pa je proti njim že bila cepljena. A tako prenešena protitelesa se že po nekaj tednih izločijo iz krvnega obtoka novorojenčka oziroma dojenčka in tako otrok pred okužbami ni zaščiten ravno v obdobju, ko je zaradi razvoja in rasti še bolj ranljiv za okužbe. Zato je zelo pomembno, da dojenčke s cepljenjem zaščitimo takoj po 3. mesecu starosti. Tako otrokov imunski sistem zgradi zaščitno raven protiteles in naredi spominske celice, ki nato ob morebitni izpostavljenosti povzročiteljem bolezni preprečijo, da bi otrok zbolel. Zelo priporočljivo je, da je otrok po predpisanem programu cepljen pred vstopom v vrtec ali drugo obliko varstva, ker je takrat verjetnost za izpostavljenost povzročiteljem bolezni največja.
Kako deluje cepljenje in varnost cepiv
Cepljenje je postopek, ki izkorišča imunski spomin. Pri cepljenju v telo z injekcijsko iglo (redkeje v obliki sirupa, denimo pri cepljenju proti rotavirusu) vnesemo močno oslabljen cepilni virus, ki ne povzroča bolezni, ali mrtve delčke virusov oziroma bakterij. S tem na nenevaren način posnemamo okužbo in naš imunski sistem izdela zaščitna protitelesa in spominske celice. Vsa cepiva, ki jih uporabljamo, morajo zadostiti visokim standardom varnosti in učinkovitosti, ki so predpisani za zdravila in cepiva. Sestava vsakega cepiva je zapisana v povzetku glavnih značilnosti zdravila. Cepiva, ki jih uporabljamo v Sloveniji, NE vsebujejo tiomersala.
V porodnišnici novorojenček ne prejme cepiva, temveč v stegensko mišico v prvih urah po rojstvu prejme injekcijo vitamina K za preprečevanje krvavitev po rojstvu. Novorojenček se namreč rodi z nizkimi zalogami vitamina K v jetrih, ta vitamin pa je nujno potreben za normalno strjevanje krvi. Zaradi pomanjkanja vitamina K lahko pride do hudih notranjih krvavitev, kar imenujemo hemoragična bolezen novorojenčka. Te krvavitve lahko vodijo do možganske okvare ali celo smrti. Številne raziskave so dokazale, da enkratni odmerek vitamina K (1 mg) varno in učinkovito preprečuje krvavitve. Novorojenčki pri nas prejemajo injekcijo vitamina K že od leta 1987. Odkar je aplikacija vitamina K po rojstvu obvezna, ni več primerov hujših krvavitev pri novorojenčkih, ki bi zanje imele resne posledice, edini neželeni učinek pa je bolečina na mestu vboda. Informacije o neželenih učinkih, kot so zastrupitev z vitaminom K, zlatenica in hemolitična anemija, ki jih najdemo na spletnih forumih, ne držijo. Da bi prišlo do takšnih škodljivih učinkov, bi bili potrebni visoki in ponavljajoči se odmerki vitamina K, enkratni odmerek 1 mg pa tega ne more povzročiti. Tudi povezava vitamina K in raka oziroma levkemije je bila v številnih študijah ovržena oziroma nikoli dokazana.
Otrok lahko prejme cepivo, če je zdrav, lahko pa ga prejme tudi v primeru določenih bolezni in stanj. Normalno je, da so starši ob cepljenju otroka zaskrbljeni in intenzivno pozorni na vedenje in počutje dojenčka po cepljenju. Resni neželeni učinki so namreč zelo ali izjemno redki. Resna alergična reakcija se, na primer, pojavi pri manj kot enem človeku na milijon odmerkov cepiva. Alergične reakcije se običajno pojavijo v nekaj minutah po cepljenju, zato bodo otroku lahko takoj pomagali v ambulanti, v kateri je bil cepljen. Znaki resne alergične reakcije so težko dihanje, hropenje, otekanje obraza (oči, ustnic, žrela, grla), bledica, oslabelost, hiter srčni utrip, lahko pride tudi do motenj zavesti. Če se ti znaki pojavijo po tem, ko ste že zapustili ambulanto, nemudoma poiščite zdravniško pomoč. Alergijska reakcija je lahko tudi blaga in se kaže kot izpuščaj ali srbečica po telesu. V veliki večini so neželeni učinki cepljenja blagi in prehodni. Najpogosteje se pojavijo rdečina, oteklina, bolečina na mestu vboda ali slabo počutje in razdražljivost. Včasih se pojavijo tudi neješčnost, nespečnost, zaspanost, driska in bruhanje. Pri majhnih otrocih je kar pogosta tudi povišana telesna temperatura (do 38°C). Nekateri neželeni učinki se lahko pojavijo tudi nekaj tednov po cepljenju, in sicer izpuščaj ali otekle obušesne žleze po cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Kako delujejo cepiva?
Pogosti neželeni učinki in pomisleki glede cepljenja
Ne, cepljenja ni potrebno začenjati znova. Je pa vsekakor najbolje, da otrok prejme vse odmerke ob priporočenem času, ki je za vsak odmerek cepiva optimalno določen na podlagi raziskav. Obvezno cepljenje lahko opustimo samo iz zdravstvenih razlogov. Če se oseba oziroma njeni starši ali skrbniki cepljenju neupravičeno izmikajo in ga odklanjajo, mora zdravnik cepitelj v elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju (eRCO) zabeležiti, da starši odklanjajo cepljenje ali pa podati prijavo na območno enoto Zdravstvenega inšpektorata RS. Za vpis v javni ali zasebni vrtec morajo otroci obvezno biti cepljeni proti mumpsu, ošpicam in rdečkam. Če v potrdilu pediatra o zdravstvenem stanju otroka to cepljenje ni vpisano, se vpis v vrtec zavrne. To določa Zakon o nalezljivih boleznih v členu 51a.
O kombiniranem cepivu proti ošpicam, mumpsu in rdečkam na spletu kroži veliko netočnih informacij. Najbolj vztrajna med njimi je, da to cepljenje povzroča avtizem, ki se je razširila po študiji, ki jo je leta 1998 Andrew Wakefield izvedel na komaj 12 otrocih. Kasneje so mu dokazali, da je zaradi finančnih interesov rezultate raziskave priredil, in mu odvzeli zdravniško licenco, študija pa je bila preklicana in umaknjena. Nobena od kasnejših študij ni mogla dokazati vzročne povezave med avtizmom in cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Posledice neetičnega ravnanja Andrewa Wakefielda so zelo daljnosežne, saj je zaradi strahu, ki ga je zasejal pri ljudeh, mnogo otrok ostalo necepljenih, kar ponekod po svetu povzroča izbruhe ošpic, ki terjajo povsem nepotrebne smrtne žrtve. Seveda bomo na spletu lahko našli ogromno zgodb in informacij, tudi o drugih zdravstvenih stanjih, ki naj bi bila povezana s cepljenjem. A ob tem moramo vedeti, da se prvi znaki nekaterih bolezni, med njimi tudi avtizma, časovno ujemajo z obdobjem, ko otroci prejemajo tudi cepiva. Časovno sovpadanje pa ni isto kot vzročna povezava.
Človeški imunski sistem je močna in robustno zasnovana obramba pred številnimi "vsiljivci". Bakterije in viruse (antigene) vsak dan v telo vnašamo iz okolja ali pa živijo kar v našem telesu (denimo bakterije, ki živijo v naših ustih, črevesju in nosu kot del normalne flore). V zgodnjem otroštvu je imunski sistem 'obremenjen' z razvojem številnih imunskih odzivov, če to želimo ali ne. Telo se namreč v tem času prvič množično srečuje z vrsto tujkov, s katerimi ni bilo še nikoli v stiku. To so različne vrste hrane, lastna mikrobna flora, okolje, v katerem se gibamo in živimo, in podobno. Samo v telesu imamo enako količino bakterijskih celic kot svojih lastnih, v naši okolici, zemlji in zraku pa je bakterij in virusov seveda še več. V nasprotju s prepričanjem mnogih, ki menijo, da prebolevanje nalezljivih bolezni v otroštvu spodbudi in krepi imunski sistem, slednjega v resnici razvijajo nenevarne bakterije in virusi, ki se nahajajo v naši okolici. Okužba, ki dejansko povzroči bolezen, pa ima kratkotrajne in dolgotrajne škodljive posledice za organizem. To je redko, a se lahko zgodi. Med 1 in 5 odstotkov otrok namreč kljub cepljenju ne razvije zadostne imunosti na bolezen, proti kateri so se cepili. Cepivo, ki ga uporabljamo za cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam z bakterijo hemofilus influence tipa b in hepatitisu B ter cepiva proti pnevmokoknim okužbam, klopnemu meningoencefalitisu, gripi in HPV so inaktivirana ali mrtva cepiva. Cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter cepivi proti rotavirusnim okužbam in noricam pa vsebujejo oslabljene cepilne viruse teh bolezni. Ob prejemu tega cepiva se zelo redko zgodi, da se po cepljenju izrazijo bolezni podobni znaki (denimo nekaj pikic ošpicam podobnega izpuščaja ali blaga driska). V prvih dveh letih življenja je obvezno cepljenje otrok proti devetim nalezljivim boleznim. Za vsako izmed bolezni morajo otroci prejeti po več odmerkov cepiva. Kombinirana cepiva so temeljito preučena in številne raziskave so potrdile, da so enako učinkovita kot samostojna cepiva, da nimajo negativnega učinka na imunski sistem in da ob njihovi uporabi ni večjega tveganja za neželene učinke.
Pojasnilna dolžnost zdravnika in pravice pacienta
Kljub temu, da je cepljenje obvezno, je dolžnost zdravnika oziroma cepitelja, da prejemnika cepiva oziroma starše otroka seznani z informacijami, ki jih potrebujejo za sprejem odločitve o cepljenju. To imenujemo pojasnilna dolžnost in jo določa 20. člen Zakona o pacientovih pravicah. Zdravnik mora ob tem upoštevati tudi pravice otroka. To pomeni, da mora tudi otroku na njegovi starosti primeren način pojasniti, kaj se bo z njim dogajalo ob cepljenju in po njem. Tudi o tem govori Zakon o pacientovih pravicah (20. člen, 4. odstavek).
Na spletu krožijo informacije, da cepljenje dojenčkov ni potrebno, ker dojeni otroci protitelesa prejmejo tudi z materinim mlekom. Nekaj zaščite po rojstvu novorojenčku zagotavljajo tudi protitelesa, ki jih je pridobil od matere. Seveda to velja le za bolezni, ki jih je mati prebolela ali bila proti njim cepljena. Pospešen prehod materinih protiteles se prične okrog 32. tedna nosečnosti in novorojenčki imajo enako ali celo višjo raven protiteles kot mati. S cepljenjem sprožimo v telesu enak zaščitni imunski odgovor, kot se sproži pri okužbi. Za primer bomo vzeli virus ošpic. Ni res, da ošpice pomagajo pri pravilnem razvoju imunskega sistema, pravzaprav velja nasprotno. Okužba z ošpicami namreč povzroči prehodno zavoro imunosti, ki traja dve do tri leta.
O snoveh, ki jih vsebujejo cepiva, na spletu kroži ogromno netočnih in celo povsem izmišljenih informacij (denimo, da cepiva vsebujejo antifriz, kar seveda ne drži). 1. Vsaka snov, tudi voda, je lahko strupena v preveliki količini. A hkrati je lahko tudi zelo strupena snov varna za uporabo, če je uporabljena doza pravšnja. 2. Številnim snovem, ki so lahko ob preveliki količini strupene, smo izpostavljeni in jih uživamo vsak dan. Živo srebro vsebuje morska hrana, formaldehid najdemo v preprogah, kozmetiki, ustni vodici in izpuhih avtomobilov, aluminija pa vsak dan pojemo in popijemo med 30 do 50 miligramov.
Da, cepljenje je kljub temu potrebno. Bolezni še vedno obstajajo in se bodo, če bodo imele priložnost, tudi širile. A ker nekaterih že vrsto let nismo videli, se jih ne bojimo več. Tako ne vemo, kako se muči dojenček z oslovskim kašljem, kako mu izstopijo oči, kako bruha od napora. Ne vemo, kakšna je cena uničenega otroštva malčka, ki je zaradi otroške paralize priključen na dihalno napravo. S cepljenjem preprečujemo zelo hude bolezni in čeprav so trenutno nekatere v Sloveniji zelo redke ali se sploh ne pojavljajo več, bi lahko znižanje deleža cepljenih ljudi povzročilo njihovo vrnitev. Statistično gledano je možnost, da zbolimo za katero od teh bolezni, zelo majhna. Ampak varnostnega pasu v avtu si tudi ne pripnemo zato, ker je možnost nesreče statistično velika, temveč zato, ker malo verjetno nesrečo želimo preživeti.
Bistvo kolektivne imunosti je, da s cepljenjem večine ljudi poskrbimo za zaščito skupnosti kot celote. Cepljenje namreč ne ščiti le cepljenega posameznika, temveč je z vsakim cepljenim človekom pot širjenja bolezni prekinjena. Več kot je cepljenih, manj poti za širjenje ima bolezen. Ko je na bolezen odpornih toliko ljudi, da epidemija ni več mogoča, lahko govorimo o kolektivni imunosti. Bolj kot je bolezen nalezljiva, več ljudi mora biti nanjo odpornih, da epidemije niso več mogoče. Pri nas kolektivno imunost uspešno zagotavljamo z obveznim cepljenjem proti določenim boleznim, saj ima v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih vsak pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi ter hkrati dolžnost, da varuje zdravje sebe in drugih pred temi boleznimi. S kolektivno imunostjo tako zaščitimo tudi tiste, ki se iz različnih razlogov ne smejo cepiti. To so običajno najbolj ranljivi člani družbe, kot so novorojenčki in dojenčki, dokler niso dovolj stari za prejem prvega odmerka cepiva, ter bolniki s trajnimi ali začasnimi motnjami v delovanju imunskega sistema (bolniki z rakom, z dedno imunsko pomanjkljivostjo, z avtoimunimi boleznimi, z odpovedjo ledvic in še mnogi drugi). S kolektivno imunostjo varujemo tudi tiste, ki se ne smejo cepiti zaradi alergije na katero od sestavin cepiva, ter tiste, ki so se cepili, a njihov imunski sistem ni razvil protiteles.
Včasih lahko cepiva povzročijo velike lokalne reakcije na mestu injiciranja, ki se lahko začnejo nekaj ur po cepljenju ali naslednji dan. Mesto cepljenja lahko postane boleče, oteklo in rdeče. Včasih lahko koža na tem mestu tudi srbi. Simptomi lahko trajajo več dni. Huda alergijska reakcija se imenuje anafilaksija. Katere so sestavine cepiva proti covidu-19 proizvajalca Pfizer-BioNTech? Zdravilna učinkovina je enoverižna, informacijska RNK (mRNK), ki kodira protein bodice (S (spike) protein) virusa SARS-CoV-2. Neaktivne sestavine: ((4-hidroksibutil)azanediil)bis(heksan-6,1-diil)bis(2-heksildekanoat) (ALC-0315) 2-[(polietilenglikol)-2000]-N,N-ditetradekilacetamid (ALC-0159) 1,2-distearoil-sn-glicero-3-fosfoholin (DSPC) holesterol kalijev klorid kalijev dihidrogenfosfat natrijev klorid natrijev hidrogenfosfat dihidrat saharoza voda za injekcije Katere so sestavine cepiva proti covidu-19 proizvajalca Moderna? 1. Enoverižna informacijska RNK (mRNK), ki kodira protein bodice (S (spike) protein) virusa SARS-CoV-2. Po začetku cepljenja z mRNA cepivom so se pojavila poročila o anafilaktičnih reakcijah po cepljenju. Kot najbolj verjeten razlog se omenja polietilenglikol (PEG), ki je sestavina lipidnega mehurčka v katerem je mRNA. Takoj po poročilu o prvih dveh anafilaktičnih reakcijah je bilo izdano navodilo, da naj se osebe, ki so imele v preteklosti hudo anafilaksijo (so opremljene z adrenalinom za samoaplikacijo) zaenkrat ne cepijo. 30.12.2020, po preučitvi primerov, je bilo priporočilo spremenjeno. Če niste prepričani glede vaše pretekle alergije za cepivo ali PEG, priporočamo posvetovanje z vašim izbranim zdravnikom, ki bo presodil ali potrebujete posvet ali pregled pri specialistu alergologu. Osebe, ki so alergične za druga zdravila, hrano ali pike žuželk se lahko cepijo na običajnem cepilnem mestu, priporoča pa se 30 minutno opazovanje. PEG je pogosta, v vodi topna sestavina številnih komercialnih izdelkov, vključno z nekaterimi cepivi in več kot 1000 odobrenimi FDA zdravila. Je tudi glavna sestavina pogosto uporabljenih pripravkov za kolonoskopijo (Golytely, Moviprep). Vsebujejo ga nekatera zdravila, ki se dajejo v žilo - PEGilirana zdravila. Uporablja se tudi pri ultrazvočnih gelih in injekcijah steroidov, ki imajo podaljšan učinek, kot je metilprednizolon acetat.
Rdečke: bolezen, ki jo lahko preprečimo s cepljenjem
Rdečke ali rubela so lahka bolezen, ki za otroka v večini primerov ni nevarna. Rdečke so nevarne za nerojenega otroka, še zlasti v prvih treh mesecih nosečnosti. Izpuščaj se pojavi le pri polovici primerov rdečk. Kadar se pojavi, se začne na obrazu in trupu in se nato razširi na roke in noge. Če ima otrok rdečke in le s težavo ostane buden ali pa je izrazito zaspan. Prva znaka rdečk sta vročina in otekle bezgavke na vratu. Pri približno polovici primerov se po dveh ali treh dneh pojavijo drobne rožnate pikice po obrazu in trupu. V nasprotju z ošpicami se pri rdečkah pikice ne zlijejo v en sam enakomeren izpuščaj. Po več dneh začne izpuščaj na obrazu bledeti, pikice pa se razširijo na noge in na roke. Rdečke povzroča virus. Širi se s kapljicami, ki nastajajo pri kihanju ali kašljanju. Inkubacijska doba - ko se virus razmnožuje in otrok še ni kužen - je 14 do 21 dni od stika z virusom. Otrok, ki ima rdečke, ne potrebuje zdravljenja. Če pa ste noseči in ste bili izpostavljeni virusu rdečk, morate o tem takoj obvestiti svojega zdravnika. Če niste, je tveganje za prirojene okvare ploda toliko večje, kolikor bolj zgodaj v nosečnosti se z rdečkami okužite. Nekako po 20. tednu nosečnosti se tveganje za prirojene okvare ploda zmanjša. Čeprav nekateri zdravilci oporekajo cepljenju, je neizpodbitno, da lahko okužen otrok bolezen prenese na zelo ogrožene ljudi (bolnike z oslabljeno imunostjo, nosečnice). O zdravilih in njihovih primernih odmerkih za otroke se vedno posvetujte s homeopatom. Nežen, ritmičen pritisk nad vranico je postopek, ki ga imenujemo črpanje vranice, in lahko pospeši sproščanje belih krvničk v kri. Poskrbite, da bo otrok miroval, še zlasti, če ima vročino; ni pa nujno, da je v postelji. Hladni obkladki lahko pomagajo proti vročini in nelagodju zaradi izpuščaja. Cepljenje otrok je zaradi zaščite drugih zelo koristno in priporočljivo, vendar se je treba zavedati, da cepljenje ne nudi vedno doživljenjske imunosti. Z vakcino OMR (ošpice, mumps, rdečke) cepimo v starosti 12 do 15 mesecev in nato cepivo s ponovnim cepljenjem v starosti 4 do 6 let ali 10 do 12 let še enkrat okrepimo. Ženska, ki se odloči za zanositev, naj bi vsaj tri mesece prej opravila preiskavo krvi za določitev protiteles proti rdečkam. Če ste noseči in ne veste, ali ste imuni za rdečke ali ne, pa ste bili v stiku z bolnikom, se morate o tem takoj pogovoriti z zdravnikom, ker lahko virus napade nerojenega otroka. Za zmanjšanje vročine ali bolečin otroku nikoli ne dajajte acetilsalicilne kisline (aspirina) - tudi otroškega odmerka ne - ali drugih sredstev, ki vsebujejo salicilate. Pred cepivom proti rdečkam so se epidemije pojavljale vsakih 6-9 let, običajno pri otrocih, starih od 5 do 9 let, skupaj s številnimi primeri prirojenih rdečk. Rdečke povzroča virus. Ena sama okužba z rdečkami običajno nudi večini ljudi doživljenjsko imunost. Izpuščaj se pojavi le pri polovici primerov rdečk. Kadar se pojavi, se začne na obrazu in trupu in se nato razširi na roke in noge. Ošpice in rdečke lahko povzročijo smrt. 33 % dojenčkov s prirojenim sindromom rdečk umre pred enim letom starosti. Vir: Družinski zdravstveni vodnik. Konvencionalno in alternativno zdravljenje, Dr. Najdi forum.
Primeri iz prakse in odzivi staršev
Pozdravljeni, hčerka je bila v torek cepljena - obvezno cepljenje pri 6-ih mesecih. Zvečer je dobila vročino malo prek 38, bila je jokava in zaspana. Ponoči je vročina padla, drugi dan pa se je stanje izboljšalo. Proti večeru in nato naslednji dan pa so se ji po trupu pojavile rdeče pikice, tudi flekci. Ima jih tudi za ušesi in po glavici. Po rokah in nogah ne. Tudi kaka večkrat na dan in sicer vedno po hranjenju. Zaradi tega je zgleda še vedno razdražljiva in jokava. Je to lahko posledica cepljenja? Pomislila sem na vročinske izpuščaje, vendar imamo doma klimo in tudi zunaj smo samo zgodaj zjutraj in zvečer (čim manj oblečeni). Hvala za pomoč, Mojca.
Spoštovani, stanje je lahko ali stranski pojav po cepljenju ali pa je, glede na pestrost klinične slike, ob cepljenju v ambulanti staknila kakšno virusno okužbo (recimo enterovirozo ali pa 6. otroško) in se je stvar sovpadla. Vsekakor pa o stanju obvestite pediatra. Lep pozdrav! Nina Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.
Spoštovani, pediatrinja je bila obveščena o stanju in je predlagala alergološke teste pred cepljenjem pri letu pa pol. Pri 11-ih mesecih bo cepljenja z OMR cepivom. Pediatrinja pravi, da ni možen enak odziv kot pri prejšnjem cepljenju, vendar me vseeno zanima, ali obstaja kakšna komponenta v obeh cepivih, ki bi lahko povzročala alergijo? Še enkrat hvala za pomoč, Mojca.
Spoštovani, pediatrinja ima prav, gre za dve povsem različni cepivi, z različno sestavo. Lep pozdrav! Nina Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.
Spoštovani, moj sinček je bil cepljen pred vstopom v vrtec s cepivom OMR. Po enajstih dneh so se pojavili izpuščaji po celem telesu razen po obrazu. Sprva me ni obremenjevalo, ker je ta reakcija možna in enako mi je tudi pediatrinja povedala. Sedaj pa me skrbi, ker ta izpuščaj traja že peti dan. Je to možno, da traja toliko časa? Je pa takoj po cepljenju zbolel in dobil vnetje ušes tako, da smo bili na antibiotiku Hiconcil. Lep pozdrav in vnaprej hvala za odgovor.
Spoštovani, izpuščaj lahko traja tudi več dni. Kljub temu pa vam svetujem, da o izpuščaju obvestite tudi pediatra. Pri vas se namreč prepleta več dejavnikov: cepljenje, akutna okužba po cepljenju, ki je zahtevala zdravljenje z antibiotikom (in bi se izpuščaj lahko pojavil tudi v sklopu le-te), jemanje samega antibiótika (ki lahko povzroča tudi preobčutljivost) … Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.
Pozdravljeni, tudi naša hči je 10 dni po cepljenju OMR dobila rdeče pikice, jo tudi srbijo. Vročine zaenkrat ni. Ali je to potrebno javiti pediatru takoj, ali se lahko počaka do naslednje posvetovalnice?
Spoštovani, če je izpuščaj edina težava, lahko z obveščanjem počakate tudi do posvetovalnice (le datume si zabeležite). Lep pozdrav! Nina Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.
Pozdravljeni, zanima me kaj bi bilo to. Naša petmesečnica je bila drugič cepljena in je zopet dobila rdeče pikice okoli ust, po nosku in pod učko(nikjer drugje po telesu jih nima tudi mesto vboda ni rdeče). Ko jih je dobila po prvem cepljenju sva šli k zdravnici in je dobila hladilno mazilo ter Fenistil kapljice, zdaj pa je bila cepljena drugič in so se zopet pojavile. Ne vem s čim jih naj mažemo, kaj bi bilo to, ali je mogoče alergija na cepivo. Lp.
Spoštovani, izpuščaj vsekakor pokažite pediatru. Niste sicer navedli, kdaj je bila deklica cepljena, vendar, če se je izpuščal pojavil znotraj 48 ur po cepljenju, bi bil lahko tudi v povezavi s cepljenjem. Ker se je enaka reakcija pojavila drugič, bi bilo hčerkico smiselno testirati na morebitno preobčutljivost na cepivo (izpuščaj pa mora vsekakor videti pediater). Terapija pa je enaka kot prejšnjič: zdravilo proti preobčutljivosti in mazilo. Lep pozdrav! Nina Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.
Cepljeni sva bili v ponedeljek, po obrazu ni imela rdečih pikic, tretji dan po cepljenju pa dobi rdeče pikice okoli ust, po bradici, po nosku in pod učko. Potem ima dva do tri dni zelo izrazito rdeče, potem pa gre zopet na boljše in traja kar precej časa da popolnoma izginejo. Tam, kjer so rdeče pikice ima tudi bolj suho kožo in je ne srbi. Nikjer drugje po telesu nima pikic. Dokler se nisva začeli cepiti ni imela nikoli nič po obrazu, zanima me ali je to preobčutljivost na cepivo ali morda alergija. LP.
Spoštovani, za kakšno vrsto preobčutljivosti gre (če sploh gre za preobčutljivost), je zgolj po opisu nemogoče ugotoviti. V dojenčkovem obdobju so daleč najpogostejše preobčutljivosti na sestavine hrane (tudi preko materinega mleka pri izključno dojenem otroku). Reakcije na cepljenje najpogosteje nastanejo in izginejo v 48. urah po cepljenju; kljub temu pa bi ob podatku, da se je dogodek pri vaši deklici obakrat pripetil po cepljenju, dogodek morda lahko povezali s cepljenjem. Pogovorite se s pediatrom glede morebitnega testiranja na preobčutljivost na cepivo. Lep pozdrav! Nina Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.
Spodnji tekst predstavljajo kratki odlomki iz knjige "Ideološki konstrukti o cepljenju", avtorica dr. 5. Ena sama injekcija z nepotrebnim cepivom nas je veliko naučila. Do cepljenja pri enem letu je bila hči vesel in živahen dojenček. Po cepljenju se je vse ustavilo. Nikoli ni nihče od zdravnikov javno potrdil, napeljal ali povezal njene težave s cepivom, čeprav so vse težave izhajale prav od cepljenja z OMR. Pred cepljenjem se vsi na strani medicine zelo trudijo, da otroka cepite (celo s tožbami), ko pa ga cepite in doživi usodne posledice, brezkompromisno ostanete sami, izobčeni in zasmehovani. 6. Prvo cepljenje - Posledice: Neprekinjen jok z visoko frekvenco. Kasneje v tem mesecu je razvil atopični dermatitis po licih, rokah, nogah. 2. cepljenje - Posledice: Poslabšanje atopičnega dermatitisa, nočno zbujanje z močnim kašljem in krčevitim jokom. 3. cepljenje - Posledice: Pojavil se je nov simptom - nenadna visoka vročina 40 C, brez predhodnih znakov bolezni. 4. cepljenje - Posledice: Je razdražljiv in agresiven. Zaznamo spremembe v vedenju. Ni več vesel, se ne smeji, govorni razvoj se ustavi, postane ekstremno občutljiv na hrup, vonj in otip. S soprogom sva po vsem doživetem sklenila, da so tveganja po cepljenju večja kot koristi. Pravzaprav koristi nisva našla prav nobene. Poiskala sva alternativne vire zdravljenja. Rezultati bioresonančnih testiranj so naju oba osupnili. Pokazali so težko zastrupljenost s konzervansi v cepivih, številne alergije, zlom imunskega sistema in motnje v razvoju. 7. Po vsakem cepljenju je bilo kaj narobe. Niti sanjalo se nama ni, v kakšno brezno se bomo pogreznili kot družina. Ko je sin dober mesec kasneje pod pazduho dobil veliko bulo, sem jo pokazala zdravniku. Pogledal je stran. Moralo je preteči sedem let, da sem spoznala, zakaj je zdravnik gledal vstran. Vedo, vse vedo, od kod in zakaj, toda nam, staršem, tega nočejo povedati. Sina sva v najnežnejšem obdobju razvoja obremenila s petnajstimi cepivi. Preveč je spal, postajal je nemiren in občasno zelo razdražljiv. Tedaj nisva vedela, da so vse to očitni znaki, da je cepivo poseglo na prepovedano območje - v otrokov živčni sistem. Nihče nama ni povedal, da je to nevrološka reakcija po cepljenju. Nihče reakcij po cepljenju ni zapisal v karton. Nihče naju ni opozoril, da je lahko naslednja reakcija resnejša. Videla sva, kako cepljenje zmoti in onesposobi imunski sistem, kako vzdraži ranljivi živčni sistem dojenčka, kako zdravega in krepkega otroka v trenutku naredi bolnega. Pri 13 mesecih je dobil OMR cepivo, ki je zaznamovalo naslednjih osem težkih let našega življenja. Že prvo noč je začel kričati. Jok, kakršnega je spuščal ponoči, je bil nekaj povsem novega, predirljiv in vznemirljiv. To ni bil jok zaradi lakote ali osamljenosti. Rekli so, da je razvajen in naj naredimo red. Postala sem jezna. Šele čez leta sva se soočil s podatki, ki so jih razgrnile klinične preiskave: da je cepivo OMR najinemu otroku poškodovalo več možganskih centrov, vidno zavrlo njegov razvoj in močno prizadelo njegove potenciale, ki sva mu jih dala ob rojstvu. Kmalu ni bil več zalit in krepak, pač pa suhljat in čez čas preveč koščen, čeprav je kar naprej jedel. Zdravnica je zdolgočaseno rekla: »Ali veste koliko takih fantov vidim vsak dan.« Midva pa sva vedela, da to ni normalno in da je nekaj narobe tudi z njegovim črevesjem. Odkrila sva, da vse, kar so cepiva povzročila najinemu sinu, za zdravnike ni bila nobena skrivnost, o vsem tem že desetletja razpravljajo v medicinskem časopisju in vse to je omenjeno tudi v navodilih, ki so bila priložena v škatlici cepiva. Navodil staršem ne izročajo. Danes veva, zakaj ne. Nikoli jih nisva dobila in nobene v njih navedene reakcije, ki jo je utrpel najin fant, niso vpisali v zdravstveni karton ali prijavili v državni register stranskih učinkov. Če nečesa ne prijaviš, se to ni zgodilo. Zrak je čist, vse je »normalno«. Ko smo od specialista prišli z nevrološkimi diagnozami, ki so potrdile več okvar na možganih, je zdravnica molčala, gledala ob tla in pričakovala, da bomo čim prej odšli. Ostali smo sami.