V sodobnem delovnem okolju je razumevanje pravic in obveznosti, ki izhajajo iz različnih oblik odsotnosti z dela, ključnega pomena tako za zaposlene kot za delodajalce. Posebej pomembno je, da se določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in drugih relevantnih predpisov pravilno razumejo in izvajajo, še posebej v primerih, kot je daljša bolniška odsotnost, ki ji sledi porodniški dopust, ali pa vprašanja glede izrabe letnega dopusta. Ta članek obravnava ključne vidike teh tem, ki so pogosto predmet nejasnosti in vprašanj.
Izraba letnega dopusta v posebnih okoliščinah
ZDR-1 v 162. členu jasno določa, da je letni dopust mogoče izrabiti v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Ključna obveznost delodajalca je zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, medtem ko je delavec dolžan do konca koledarskega leta izrabiti vsaj dva tedna. Preostanek letnega dopusta se lahko izrabi do 30. junija naslednjega leta, če se delavec in delodajalec tako dogovorita.
Pomembno določilo ZDR-1, ki se nanaša na situacijo, ko zaposleni zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ne more izrabiti celotnega letnega dopusta v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta, je, da se ta dopust lahko izrabi do 31. marca naslednjega leta.
V primeru, ko je delavka bolniško odsotna do nastopa porodniškega dopusta, ki bo sledil v decembru 2024 ali januarju 2025, in v letu 2024 še ni koristila letnega dopusta, se pravila izvajajo na naslednji način. Celoten letni dopust za leto 2024, ki ga zaposlena ne izrabi v letu 2024 ali do 30. junija 2025 zaradi navedenih razlogov (daljša bolniška odsotnost ali porodniški dopust), je mogoče izrabiti do 31. marca 2026. Podobno velja za letni dopust za leto 2025; če bo zaposlena celo leto 2025 odsotna zaradi porodniškega dopusta, bo ta dopust lahko izrabila do 31. marca 2027.
Pravice samostojnih podjetnic med porodniškim dopustom
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) prinaša pomembne določbe tudi za samostojne podjetnice. Med porodniškim dopustom jim ni potrebno plačevati prispevkov za socialno varnost, saj te stroške v celoti krije država iz proračuna. Po rojstvu otroka jim pripada pravica do starševskega nadomestila, pod pogojem, da so bile v zadnjih treh letih pred nastopom porodniškega dopusta vsaj 12 mesecev zavarovane. Vlogo za izrabo te pravice je treba oddati na pristojnem Centru za socialno delo, in sicer najkasneje do dneva pred nastopom porodniške, oziroma 60 dni pred predvidenim datumom poroda.
Osnova za izračun starševskega nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge. Izplačilo starševskega nadomestila ne sme biti nižje od 55 % minimalne plače, kar trenutno znaša 434 evrov.
Pomembno je poudariti, da pravica do starševskega nadomestila preneha, če Inšpekcija za nadzor delovnih razmerij ugotovi, da oseba v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost. V takem primeru je potrebno vrniti celoten znesek prejetega nadomestila z obrestmi vred. To pa ne pomeni, da mora samostojni podjetnik zapreti svoje podjetje. Če ima že zaposlene delavce, nadaljnje poslovanje ni problematično. V nasprotnem primeru lahko imenuje prokurista, sklene podjemno pogodbo, za čas odsotnosti zaposli drugega delavca ali pa najame študenta. Po mnenju nekaterih centrov za socialno delo, upravičenec v času porodniške ne sme delati v času, ko varuje otroka (približno od 8. do 16. ure), v svojem prostem času pa lahko opravlja honorarna dela.
Direktorski porodniški dopust in izplačilo stroškov
V primeru, ko direktor koristi porodniški dopust, medtem ko podjetje nadaljuje poslovanje, se pojavljajo specifična vprašanja glede plačilne liste in povračil stroškov. Direktor, ki je na porodniškem dopustu in prejema nadomestilo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), namreč ni več na plačilni listi podjetja. Vendar pa je podjetje dolžno voditi evidenco o njegovih odsotnostih. Nekateri menijo, da je potrebno izdati plačilno listo, ki prikazuje ure porodniškega dopusta, vendar brez zneska plače.
Vaginal Delivery | Labour & Birth 👶🏻🤱🏻
Dodatno zaplete situacijo, če je direktor v času porodniškega dopusta predstavljal podjetje na sejmu v tujini. Čeprav za ta čas ni prejel plačila za delo, je upravičen do povrnitve stroškov, kot so dnevnice in prenočišča, ki jih je plačal s službeno plačilno kartico. V takem primeru je mogoče izdati potni nalog in izplačati upravičene stroške. Pomembno je, da so ti stroški neposredno povezani z dejavnostjo podjetja in da ne gre za delo v klasičnem smislu. Vendar pa je treba biti previden, saj bi lahko takšno ravnanje s strani ZZZS ali drugih inšpekcijskih organov obravnavalo kot kršitev pogojev porodniškega dopusta, kar bi lahko vodilo v vračilo prejetega nadomestila. Zato je v takih primerih priporočljivo, da se pred izplačilom stroškov posvetujete s pravno službo ali specialistom za delovno pravo.
Starševski dopust in ločeni starši
V primeru, ko sta mož in žena ločena, otroci pa živijo pri materi, se postavlja vprašanje, ali pripada očetu dan dopusta zaradi starševstva do otrokovega 15. leta starosti. Glede na določila kolektivnih pogodb (KP), ki v nekaterih primerih navajajo pravico do enega dneva dopusta do otrokovega 15. leta, je v praksi pogosto odobren dopust obema staršema, če sta oba zaposlena v isti firmi, saj oba skrbita za otroke. Ločitev staršev v tem kontekstu ne bi smela imeti vpliva na pravico do dopusta, saj ta temelji na dejstvu starševstva in skrbi za otroka. Če mati ni uradni skrbnik, oče še vedno lahko videva otroke, skrbi zanje in jih morda tudi pelje na dopust. V primeru dvomov je priporočljivo preveriti določila veljavne kolektivne pogodbe in se po potrebi posvetovati z delovno inšpekcijo.
Letni dopust pri novih zaposlitvah in prenehanju delovnega razmerja
V primeru zaposlitve sredi maja za eno leto, ko delavec še ni bil nikjer zaposlen, mu za tekoče leto pripada sorazmerni del dopusta in regres. Po poteku šestih mesecev dela v koledarskem letu mu pripada celoten dopust in cel regres.
Glede prenosa letnega dopusta je pomembno vedeti, da po določilih ZDR-1 letnega dopusta ni več mogoče prenašati v prihodnje leto. Če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi po 1. juniju, mu pripada celoten regres. Pri novem delodajalcu pa ima pravico koristiti samo sorazmeren del dopusta, ne glede na to, koliko ga je izkoristil pri prejšnjem.
V primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pred 1. julijem koledarskega leta, mu pripada sorazmerni del dopusta. Če delavec ob koncu pogodbe o zaposlitvi za določen čas (npr. do konca maja) še ni izkoristil sorazmernega dela dopusta, ga lahko izkoristi pred potekom pogodbe, pri čemer mora pisno obvestiti delodajalca. Delodajalec mu je dolžan omogočiti koriščenje tega dopusta.
Če se delavcu izteče porodniški dopust konec junija in je zaposlen za nedoločen čas, a mu delodajalec grozi s prenehanjem pogodbe zaradi recesije, je situacija nekoliko kompleksnejša. Odpovedni rok začne teči po izročitvi pisne odpovedi s strani delodajalca, ki mora vsebovati razloge in pravni pouk. Delavcu pripada celoten dopust za tekoče leto ter celoten regres. Zakon določa, da delavcu, ki je v podjetju delal nepretrgano več kot šest mesecev, pripada celoten letni dopust. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od števila delovnih dni na teden (20 dni za 5-dnevni delovni teden, 24 dni za 6-dnevni delovni teden). Določene skupine delavcev imajo pravico do dodatnih dni dopusta. V primeru, da delavec ne pridobi pravice do celotnega dopusta, mu pripada 1/12 dopusta za vsak mesec dela. Prav tako mu pripada celoten regres, ki ga je delodajalec dolžan izplačati do 1. julija, ali najkasneje do 1. novembra v primeru nelikvidnosti.
Odpoved iz poslovnih razlogov in odpravnina
V primeru likvidacije podjetja in odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov, delodajalec delavcu, ki mu je pogodba prenehala, ne sme izplačati odpravnine. Delavec je upravičen do odpravnine, če je delal v podjetju več kot eno leto. Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec v primeru odpovedi iz poslovnih razlogov delavcu izplačati odpravnino, do katere je upravičen. Če je podjetje v likvidaciji, mora lastnik ali odgovorna oseba podati izjavo, da so vse obveznosti poravnane. V primeru, da delavec meni, da so bile njegove pravice kršene, se lahko obrne na delovno sodišče ali inšpektorat za delo.
Posebnosti za poslovodne delavce
Poslovodni delavci, kot je direktor družbe, imajo v času porodniškega dopusta specifičen status. Če v pogodbi o zaposlitvi niso dogovorjene posebnosti glede odsotnosti, zanje velja Zakon o delovnih razmerjih. Lastnik jih sicer lahko razreši zaradi odsotnosti, vendar je potrebno preveriti določila pogodbe in morebitne kolektivne pogodbe, ki bi jim nudile dodatno varstvo. Vendar pa nosečnost sama po sebi ne sme biti ovira ali prednost pri zaposlovanju ali napredovanju.
Nadomestilo za nadurno delo
Nadomestilo za nadurno delo se izračuna na podlagi povprečne urne postavke delavca. V osnovo za izračun se lahko upošteva tudi plačilo za nadurno delo in druga plačila, ki niso vezana na delovni čas, kot so na primer dnevnice, vendar je to odvisno od internega pravilnika podjetja in kolektivne pogodbe. Nadurno delo je lahko odrejeno le v izjemnih primerih, kot so povečan obseg dela, preprečevanje škode ali nevarnosti, ali nujno vzdrževanje delovnih sredstev. Dnevni delovni čas z nadurnim delom ne sme trajati več kot deset ur, z omejitvami glede tedenske, mesečne in letne količine nadur. Če je delo mogoče opraviti v okviru rednega delovnega časa z ustrezno organizacijo, se nadurno delo ne sme odrediti.
Zaključna misel
Razumevanje pravic in obveznosti v zvezi s porodniškim dopustom, letnim dopustom in drugimi oblikami odsotnosti je bistveno za nemoteno poslovanje podjetij in zagotavljanje pravic zaposlenih. V primeru nejasnosti ali dvomov je vedno priporočljivo poiskati strokovno pravno pomoč ali se obrniti na pristojne inšpekcijske organe.