Nosečnost je obdobje, ki prinaša obilo sprememb v življenju ženske, spremljajo pa jo tudi številne odgovornosti, predvsem skrbi za zdrav razvoj novega bitja v njenem telesu. V tem ključnem obdobju se morajo bodoče mamice odpovedati številnim škodljivim navadam, ki bi lahko ogrozile zdravje in dobro počutje otroka. Med te sodijo tudi uživanje prepovedanih drog, ki predstavlja resno in pereče javnozdravstveno ter družbeno problematiko z izjemno negativnimi posledicami tako za mater kot za njenega otroka.
Kratkoročne Posledice Uživanja Drog v Nosečnosti
Uživanje drog med nosečnostjo ima neposredne in pogosto hude kratkoročne posledice za plod in novorojenčka. Ena najresnejših je pojava neonatalnega abstinenčnega sindroma (NAS), ki je posledica nenadne odtegnitve drog ob rojstvu, ko otrok ni več izpostavljen drogi preko materinega krvnega obtoka in posteljice. Opioidi, kot sta heroin in metadon, zlahka prehajajo skozi posteljico in vplivajo na razvijajoče se možgane ploda. Ob dolgotrajni izpostavljenosti se pri plodu razvije toleranca in telesna odvisnost.
Simptomi NAS se lahko pojavijo že v roku 72 ur po rojstvu in lahko trajajo tudi do šest mesecev. Ti vključujejo širok spekter znakov, kot so tresenje (tremor), prekomerna razdražljivost, intenziven in vztrajen cvileč jok, pogosto odvajanje tekočega blata, motnje spanja in hranjenja, nihanje telesne temperature, potenje, kihanje, zehanje, sprememba barve kože, motnje dihanja in srčnega utripa, bruhanje, mišična napetost, neurejeni gibi, hiperaktivnost (Morojev refleks) in sesanje zapestij. V redkih primerih so lahko prisotni tudi epileptični napadi. Novorojenček ima ob tem težave pri uravnavanju svojega notranjega okolja z zunanjim in doživlja hud stres. Zdravljenje NAS je nujno in cilja na čim manjše sediranje novorojenčka ob hkratnem pomirjanju. Uporabljata se lahko farmakološka zdravila, kot sta morfij in metadon, medtem ko se nefarmakološko zdravljenje osredotoča na zagotavljanje mirnega in zatemnjenega okolja, postopno privajanje čutil na dražljaje, kontakt kože s kožo, sobivanje in dojenje, če ni kontraindikacij.
Poleg NAS, izpostavljenost prepovedanim drogam med nosečnostjo povečuje tveganje za številne druge zaplete. Novorojenčki se pogosto rodijo prezgodaj, s prenizko porodno težo, zmanjšanim obsegom glavice in lahko tudi s prirojenimi anomalijami, vključno z okvarami srca. Obstaja tudi večje tveganje za spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod, zastoj rasti ploda, nenadno smrt ter prenos nevarnih okužb, kot so virus HIV, hepatitis B in C, ter bakterijske okužbe. Zaradi učinka drog na krvne žile posteljice in morebitne nedohranjenosti matere, plod pogosto zaostaja v rasti.
Dolgoročne Posledice Uživanja Drog v Nosečnosti
Posledice izpostavljenosti drogam v prenatalnem obdobju pa niso omejene le na novorojenčka. Dolgoročne posledice se lahko kažejo na številnih področjih otrokovega razvoja. Med najpogostejše spadajo zmanjšane kognitivne sposobnosti, težave pri samoobvladovanju in vedenjske težave, težave s spominom, težave z motoriko ter večja nagnjenost k nasilju. Otroci lahko imajo težave pri navezovanju stikov in socializaciji, kar lahko vodi do večje verjetnosti, da bodo tudi sami v prihodnosti uživali droge. V prvih letih življenja se ti otroci pogosto razlikujejo od svojih zdravih vrstnikov predvsem v kognitivnem, gibalnem in motoričnem razvoju.
Zloraba drog v nosečnosti vpliva tudi na odnos med materjo in otrokom. Matere, ki so odvisne od drog, so pogosto nezainteresirane za skrb za svojega otroka, izkazujejo manj empatije in materinstvo zaznavajo kot izjemno zahtevno nalogo. Otroke pogosto vzgajajo v neoptimalnem okolju, ki je lahko zaznamovano s pomanjkanjem stabilnosti, stimulacije in ustrezne skrbi. Tvegan življenjski slog matere lahko poveča tudi tveganje za nadaljnje izpostavljanje otroka škodljivim vplivom.
Vpliv Drugih Škodljivih Substanc v Nosečnosti
Pomembno je poudariti, da niso le prepovedane droge tiste, ki predstavljajo tveganje za plod. Tudi uživanje alkohola in kajenje v nosečnosti ima lahko resne posledice.
Alkohol: Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) alkohol uvršča med ključne dejavnike tveganja za prezgodnjo umrljivost in breme bolezni, poleg tega pa alkohol pomembno vpliva na pojav več kot 200 bolezenskih stanj, poškodb in zastrupitev. Alkohol je teratogen, kar pomeni, da pitje alkoholnih pijač med nosečnostjo vpliva na razvoj in rast zarodka oziroma ploda. Posledice lahko vključujejo spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnje rojstvo, zastoj rasti ploda, nizko porodnjo težo, prirojene anomalije ter fetalni alkoholni sindrom (FAS) in spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD). Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko pri otrocih povzroči telesne, kognitivne in vedenjske težave, ki so sestavni del spektra FASD. Otroci, rojeni s FAS, so pogosto manjši, imajo neobičajen obraz, poškodbe centralnega živčnega sistema, manjše organe (glava, srce, možgani), težave s spanjem ali hranjenjem, zaostajajo v rasti ter imajo lahko težave s sluhom, vidom ali pozornostjo. FASD ni ozdravljiv, zato so ti otroci pogosto pod stalnim zdravstvenim nadzorom. Nosečnicam se odsvetuje tudi uživanje brezalkoholnega piva, saj lahko vsebuje manjše količine alkohola. Strokovnjaki odsvetujejo prekomerno uživanje alkohola že pred zanositvijo, saj lahko pride do poškodb ploda že v prvih tednih nosečnosti, ko ženska morda še ne ve za naraščaj.
Motnja fetalnega alkoholnega spektra vas prizadene, vendar se tega ne zavedate | Nora Boesem | TEDxRapidCity
Kajenje: Kajenje v nosečnosti je prav tako izjemno škodljivo. Snovi iz cigaretnega dima neposredno vplivajo na rast ploda, zmanjšujejo število nastajajočih celic in zavirajo rast. Nikotin zmanjšuje preskrbo posteljice s krvjo, kar vpliva na otrokovo prehranjenost. Ogljikov monoksid, ki se v povišani koncentraciji nahaja v krvi kadilke, se kopiči tudi v otrokovem krvnem obtoku, kar je poglavitni krivec za zmanjšano porodno težo otrok mater kadilk. Taki otroci so lahko za 200 g lažji, kar prinaša dodatne zaplete pri porodu. Pri nosečnicah, ki kadijo, se poveča tudi število nedonošenih otrok in prezgodnjih porodov. Kajenje je povezano tudi z zmanjšanjem pljučnih funkcij pri otroku ter z raznovrstnimi prirojenimi nepravilnostmi, kot sta zajčja ustnica ali razcep neba. Tudi pasivno kajenje je škodljivo, saj mama inhalira škodljive snovi, plod pa je posledično nižje porodne teže in ima lahko težave v razvoju. Ženske, ki omejijo kajenje ali se mu odrečejo še pred 20. tednom nosečnosti, rodijo skoraj prav toliko težke otroke kot nekadilke, vendar nevarnost za nastanek prirojenih okvar ostaja.
Vloga Zdravstvenih Delavcev in Družbe
Raziskovanje področja vpliva drog na nosečnost in razvoj otroka je težavno, saj se rezultati raziskav pogosto razlikujejo. Težko je natančno določiti, kateri izmed mnogih dejavnikov je vplival na posameznika. K poteku in razpletu zdravljenja pogosto negativno vplivajo tudi zdravstveni delavci s svojim odklonilnim in obsojajočim vedenjem, ki izhaja iz predsodkov in pomanjkanja znanja.
Nosečnost je obdobje, ki predstavlja edinstveno priložnost za zdravstvene delavce, da prepoznajo znake nasilja v partnerskih odnosih ali druge škodljive navade, ki bi lahko ogrozile nosečnico in plod. Za žensko je lahko zdravstvena obravnava v času nosečnosti morda edini stik z zdravstvenim sistemom v daljšem obdobju njenega življenja. Zato je ključnega pomena usposobljenost zdravstvenih strokovnjakov za prepoznavanje teh znakov, vzpostavitev zaupnega odnosa z nosečnico, ocena tveganja ter zagotavljanje ustrezne nadaljnje obravnave in napotitve. V Sloveniji obstajajo tudi specifična orodja za preverjanje izpostavljenosti nasilju v intimno-partnerski zvezi med nosečnostjo, kot sta vprašalnika NADO in WAST, ki bi jih morali zdravstveni strokovnjaki redno uporabljati.
Pomembna je vloga babiške nege pri zdravstveno-vzgojnem delu z nosečnico in starši, ki se po rojstvu soočajo z izzivi, kot je abstinenčni sindrom pri novorojenčku. Vzpostavitev razumevajočega odnosa med zdravstvenimi delavci in mamo oziroma starši je izjemnega pomena za nadaljnji razvoj otroka.
V širši javnosti so ženske, ki uživajo droge, pogosto žrtve stigmatizacije, obsojene na neodgovornost in zastrupljanje lastnega otroka. Zaradi strahu pred obsojanjem pogosto ne iščejo pomoči. Zato je ozaveščanje strokovne in laične javnosti o rabi in posledicah uživanja drog in alkohola med nosečnostjo ključnega pomena za oblikovanje strategij za izboljšanje preventive, načrtovanje preventivnih ukrepov in intervencij v ciljni populaciji žensk ter oblikovanje ustreznih diagnostičnih timov in podpornih ukrepov za prizadete otroke.
Najbolj varna zaščita za otroka je abstinenca od drog v času nosečnosti. Če nosečnica ne zmore sama prenehati z uporabo prepovedanih drog, naj ne odlaša in naj takoj poišče strokovno pomoč. Pravica nosečnice do zaščite pred vsemi oblikami nasilja in pravica novorojenčka do zdravega začetka življenja morata biti vodilo pri načrtovanju in izvajanju reproduktivnega zdravstvenega varstva.