Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok. V Mestni občini Maribor (MOM) so se zavedli pomena podpore mladim družinam ob prihodu novega družinskega člana, zato so z novim odlokom o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka dvignili znesek pomoči, ki ga bodo novopečeni starši prejeli. Ta sprememba predstavlja pomemben korak k približevanju Maribora povprečju drugih slovenskih občin, ki so bile doslej bolj radodarne. Do nedavnega je Maribor ponujal zgolj 130 evrov, kar ga je uvrščalo med občine z najnižjimi izplačili.
Zgodovina in razlogi za spremembo
Do sedaj je bila enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka v Mariboru urejena s pravilnikom. Vendar je inšpekcija predlagala spremembo v odlok, saj pravilnik ni bil primeren za urejanje pravic, ki jih urejajo pravni predpisi višje ravni. To je bil eden od povodov za temeljitejšo obravnavo in končno sprejetje novega odloka, ki prinaša višje zneske in širše pogoje. Prvega aprila je Urad za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost na MOM podpisal gradivo za mestni svet, s katerim so predlagali odlok o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v Mariboru. Pobudo za zvišanje zneska je sprožila mestna svetnica Sonja Porekar Petelin (Gibanje Svoboda), ki je opozorila, da se znesek ni prilagajal že skoraj dve desetletji. Tatjana Frangež (Levica) pa je predlagala še višji dvig, kar kaže na široko podporo med svetniki za bolj radodarno obravnavo novopečenih staršev. Župan Saša Arsenovič je nato predlagal znesek, ki so ga na koncu tudi sprejeli.
Višina nove pomoči in usklajevanje z indeksom rasti
Z novim odlokom, ki je bil sprejet po skrajšanem postopku, bodo starši ob rojstvu prvega otroka prejeli 250 evrov, za vsakega nadaljnjega otroka pa 300 evrov. To predstavlja znatno povečanje v primerjavi s preteklimi 130 evri. Posebej pomembna novost je tudi dogovor o letnem usklajevanju višine pomoči z indeksom rasti življenjskih potrebščin, ki bo začelo veljati od 1. januarja 2027 naprej. To pomeni, da Mestni svet ne bo več odločal o višini zneska, temveč bo ta samodejno prilagojen glede na inflacijo, kar zagotavlja ohranjanje realne vrednosti pomoči v prihodnje.
Pogoji za pridobitev pomoči: Državljanstvo ni več pogoj
Pomembna sprememba se nanaša tudi na pogoje za pridobitev pomoči. Doslej je bilo slovensko državljanstvo obvezen pogoj, kar je bil del pravilnika, a ni bilo predpisano z zakonom in ni bilo v skladu s prakso večine mestnih občin. Nova ureditev določa, da zadostuje stalno ali začasno prebivališče v občini Maribor. To odraža željo po večji inkluzivnosti in priznanju prispevka vseh prebivalcev, ki živijo, delajo in plačujejo davke v občini, ne glede na njihovo državljanstvo. Med mestnimi svetniki so sicer obstajala nasprotovanja, predvsem iz vrst SDS, ki so izrazili pomisleke glede zanemarjanja pravic slovenskih državljanov. Kljub temu je večina mestnih svetnikov spremembo podprla, župan Nuška Gajšek pa je poudarila, da gre za ukrepe, ki povezujejo ljudi, ki živijo v občini.
Postopek uveljavljanja pravice in roki
Odlok stopi v veljavo osem dni po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku (MUV). Družine, ki so upravičene do denarne pomoči, a še niso oddale vloge, se jim splača nekoliko počakati, da bodo lahko oddale vlogo po uveljavitvi novega odloka. Družine, ki imajo stalno prebivališče v Mariboru in spadajo v manj kot 6. dohodkovni razred, imajo sedem mesecev po rojstvu novega družinskega člana čas, da izpolnijo vlogo, ki je dostopna tudi na spletni strani mariborske občine. O pravici jih opozorijo tudi patronažne sestre, ki obiščejo novorojenčka.
Primerjava z drugimi občinami in splošni trendi
Maribor z novim zneskom 250/300 evrov sledi trendu drugih slovenskih občin, ki že dlje časa nudijo višje denarne pomoči. Nekatere občine so še posebej radodarne:
- Bohinj: Višina minimalne plače (lani 1.277,72 evra) poleg vizitke in nogavičk.
- Moravske Toplice: 1.200 evrov, s subvencioniranjem komunalnega prispevka do 2.000 evrov.
- Gornji Petrovci, Kranjska Gora, Lendava: 1.000 evrov.
- Ajdovščina: 600 evrov.
- Murska Sobota: 500 evrov.
- Krško: 300 evrov.
- Koper: 200 evrov.
Večina občin sicer ob rojstvu otroka podari med 200 in 300 evri. Višina pomoči je lahko v obliki denarja ali darilnih bonov za specifične izdelke. Najnižji zneski se gibljejo okoli 100 evrov, najvišji pa presegajo 1.000 evrov. Nekatere občine, kot so Domžale, višino pomoči določajo ob sprejemanju proračuna, kjer trenutno znaša 390 evrov za prvorojenca, z rastjo za 50 evrov za vsakega naslednjega otroka. V Ljubljani pa denarno pomoč namenjajo le socialno šibkejšim posameznikom.
Širši kontekst: Državne spodbude in starševske pravice
Poleg občinskih pomoči obstajajo tudi državne spodbude za mlade družine. Država namreč skrbi za ustvarjanje pogojev za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja, ter zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok. Med te spodbude spadajo:
- Materinski dopust: 105 dni polne odsotnosti z dela, od tega 15 dni obveznih.
- Očetovski dopust: 15 koledarskih dni, ki jih oče izrabi do tretjega meseca starosti otroka. Oče ga izrabi do tretjega meseca starosti otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu (druga oseba ter materin zakonec, zunajzakonski partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti ter zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust). Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
- Starševski dopust: 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), ki je lahko polna ali delna odsotnost z dela. 60 dni je neprenosljivih za vsakega od staršev. Mati lahko tako na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa lahko izkoristi samo ona (je neprenosljivih). Tudi oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on (lahko tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere). V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.
- Starševsko nadomestilo: V času dopustov znaša 100 % osnove, pri čemer je materinsko nadomestilo neomejeno, očetovsko in starševsko pa omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oziroma predpreteklo leto, če za preteklo leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Osnova za materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge za dopust (primer: pri vlogi, vloženi septembra 2023, se upoštevajo plače od julija 2022 do junija 2023 - izplačana v juliju 2023). Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če on koristi dodatek) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Namenjena nakupu opreme za novorojenčka, upravičen pa je vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji.
- Odmor za dojenje: Mati, zaposlena za polni delovni čas, pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do 18. ure.
- Krajši delovni čas zaradi starševstva: Eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka, ima pravico do krajšega delovnega časa. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (eden od staršev mora delati najmanj 20 ur tedensko). Pravico do krajšega delovnega časa imata lahko hkrati tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko. Pravico ima eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Pomembno je omeniti, da dohodnine od občinskih pomoči ob rojstvu otroka ni potrebno plačevati, kar dodatno olajša finančno breme staršem.
Individualni naložbeni računi
Manipulacije in zlorabe
Kjer obstajajo denarne spodbude, se žal pojavljajo tudi poskusi zlorab. V nekaterih občinah opažajo, da se starši prijavijo na naslovu v določeni občini, da bi bili upravičeni do nagrade, nato pa še v drugi. Včasih se zaznava tudi manipuliranje s prijavo stalnega prebivališča ob selitvi v občino, ki ponuja višjo pomoč. Kljub temu pa je cilj teh ukrepov predvsem podpreti mlade družine v začetnih stroških in spodbuditi pozitivno demografsko sliko.
Stanje v drugih štajerskih občinah
Tudi druge štajerske občine se soočajo s podobnimi vprašanji glede denarne pomoči ob rojstvu otroka. V občini Lenart so pravilnik nazadnje spremenili leta 2023 in zvišali pomoč s 150 na 200 evrov. Občini Rače - Fram, Pesnica in Slovenska Bistrica trenutno ne načrtujejo sprememb glede pogoja državljanstva. V občini Ruše pravilnik že ne pogojuje denarne pomoči z državljanstvom, temveč s stalnim in dejanskim prebivališčem v občini. V Mariboru bodo starši ob rojstvu otroka prejeli višjo enkratno denarno pomoč, s čimer se Mestna občina končno približuje povprečju drugih slovenskih občin.
Na zadnji seji mestnega sveta so svetniki ob obravnavi novega odloka o enkratni pomoči ob rojstvu otroka razpravljali tudi o višini zneska. Čeprav se vsebinsko pravica ni bistveno spreminjala, je med razpravo prišla pobuda za konkretno zvišanje pomoči.
Na podlagi Odloka o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v Mestni občini Maribor (MUV št. 8/2025) vsakemu prvorojenemu otroku, ki ima stalno prebivališče v Mestni občini Maribor, dodeli enkratno denarno pomoč v višini 250,00 EUR. Prehrana dojenčkov iz socialno ogroženih družin je občinski socialnovarstveni program. Vse pogoje, postopek in izdajanje mlečnih preparatov opredeljuje Odlok o pogojih in postopku predpisovanja ter o povračilu stroškov mlečnih preparatov za dojenčke in male otroke v Mestni občini Maribor (MUV št. 8/2025). Starši/skrbniki pravico uveljavljajo pri izbranem pediatru v posvetovalnici do šestega meseca starosti za največ 3.600 g mlečnega preparata na mesec, v kolikor je dohodek na družinskega člana nižji ali enak 6. dohodkovnemu razredu povprečnega mesečnega dohodka na osebo.