Prehrana dojenčka je ključnega pomena za njegovo rast, razvoj in splošno zdravje, ki sega vse do odrasle dobe. Potrebe po energiji in hranilih se skozi prva leta življenja spreminjajo, zato je pomembno razumeti, koliko kalorij in kakšna hranila dojenček dejansko potrebuje. Včasih se te potrebe lahko močno razlikujejo od običajnih, kot je to v primeru Agathe Holloway, ki zaradi prezgodnjega rojstva in zdravstvenih težav potrebuje bistveno več kalorij kot njeni vrstniki.
Posebne potrebe: Primer Agathe Holloway
Agatha Holloway se je rodila tri mesece prezgodaj in ob starosti 16 mesecev tehta le dobrih sedem kilogramov. Zaradi tega potrebuje posebej prilagojeno prehrano z visokim vnosom kalorij, kar je v nasprotju z običajnimi priporočili za dojenčke. Po nasvetu pediatrov in dietetikov mora Agatha dnevno zaužiti najmanj 3000 kalorij, kar je približno tretjino več kot normalna odrasla ženska. Njeni starši se soočajo z izzivom, kako zagotoviti dovolj hranilne vrednosti v obrokih, ki morajo biti obogateni s polnomastno smetano in olivnim oljem, kljub temu da si mati želi hraniti otroka predvsem s sadjem, zelenjavo in zdravo hrano za otroke. Ta pristop je v nasprotju z naravnimi materinskimi nagoni, ki spodbujajo zdravo prehranjevanje, vendar je v Agathinem primeru nujnost zagotavljanja zadostne količine energije ključna za njeno preživetje in razvoj. Starši so dobili zagotovila, da ne bo negativnih stranskih učinkov zaradi te prehrane.
Agatha se je rodila s težavo le kilogram in pol in je ob rojstvu doživela odpoved srca. V prvih mesecih življenja se je borila z dvema možganskima krvavitvama, kroničnim vnetjem pljuč, smrtno nevarnim visokim pritiskom in nezadostno razvitim črevesjem, kar je onemogočalo prebavo mleka. Po treh mesecih in pol je lahko končno odšla domov, vendar je bil boj za zagotavljanje zadostnih kalorij nemudoma nadaljevan. Zaradi uporabe navadnega kisika je porabila ogromno kalorij samo za dihanje. Agathina mati poudarja, kako je njena situacija drugačna od tistih mater, ki svojim zdravim otrokom dajejo mastno in vnaprej pripravljeno hrano.
Energetske potrebe dojenčkov in otrok
Energetske potrebe dojenčkov se znatno razlikujejo glede na starost, aktivnost in zdravstveno stanje.
Prvih šest mesecev življenja
V prvih šestih mesecih življenja je dojenje najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Matere naj v tem obdobju čim bolj upoštevajo prehranska priporočila, saj uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka. Energetske zahteve so običajno najvišje v prvih petih mesecih dojenja.
Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje prebavne encime. Dojenje je tudi praktično, saj mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice. Vendar pa ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja. Šele kot zadnji ukrep, po posvetu v otroški posvetovalnici, naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti.
Priprava nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka se močno odsvetuje, saj bi bilo treba kravjemu mleku dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba, mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Tako pripravljenemu mleku bi še vedno primanjkovalo precej vitaminov (zlasti C in A), železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin.
Od 4. do 6. meseca starosti: Uvajanje dopolnilne prehrane
Po dopolnjenem 4. mesecu, vsekakor pa pred dopolnjenim 6. mesecem starosti, se prične uvajanje dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan, po 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo je reakcijo povzročilo.
V tem obdobju se priporoča uvajanje zelenjavno-krompirjevih kaš, ki jim dodamo rastlinsko olje. Postopoma se lahko uvedejo tudi zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše, ki lahko nadomestijo en mlečni obrok. Kaše je priporočljivo pripravljati iz sveže zelenjave.
Od 6. do 12. meseca starosti
Po 6. mesecu starosti se nadaljuje uvajanje dopolnilne prehrane. Mesec dni po uvajanju kosila se še en mlečni obrok (večerja) postopoma nadomesti z mlečno-žitno kašo, ki ji dodamo pretlačeno sadje ali sadni sok. Dva meseca po uvajanju mešane prehrane se še tretji mlečni obrok, popoldansko malico, nadomesti z žitno-sadno kašo.
V tem obdobju se uvajajo tudi živila, ki vsebujejo gluten (npr. pšenica, rj, ječmen, oves, pira). Uvajanje glutena v prehrano dojenčka naj bo v majhnih količinah, postopno, ne pred 4. in ne po 7. mesecu starosti. Optimalno je uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem.
Pri uvajanju novih živil je pomembno izbrati kakovostna živila, ki so bogata s hranili. Priporočljiva so živila, bogata s proteini (pusto meso, jajca, ribe z malo živega srebra, mlečni izdelki, fižol, leča), polnozrnati kruh in riž, veliko sadja in zelenjave, še posebej zelene listnate zelenjave, hrana, bogata s kalcijem (mlečni izdelki), ter dobre maščobe (oreščki, avokado, ribe, ekstra deviško olivno olje).
Otrok pri osmih do desetih mesecih
Vaš dojenček pri osmih do desetih mesecih mora jesti pogosteje kot vi. Če želite dobiti hranila, ki jih potrebuje za zdravo rast in razvoj, mu ponudite majhne, pogoste obroke čez dan - običajno tri uravnotežene obroke in dva hranljiva mini prigrizka. Vaš malček je aktiven in energičen, vendar ima še vedno majhen trebušček in mora pogosto jesti. Vsak dan potrebuje približno 700 kalorij, pri čemer materino mleko zagotavlja približno polovico kalorij. Naj šteje vsak grižljaj hrane, da zagotovite hrano, ki jo potrebuje. V njegovem trebuščku ni prostora za visokokalorično hrano z nizko vsebnostjo hranil. Vsak zalogaj je pomemben.
Raziskave kažejo, da otroci do 12. meseca starosti dobijo kar 25 % svojih kalorij s prigrizki in pogosto z neprimerno hrano. Zato je tako pomembno, da ob vsaki priložnosti ponudimo zdravo izbiro. Izogibajte se visokokalorični hrani z nizko vsebnostjo hranil, kot so čips, piškoti in sladke pijače.
Kdaj in kako začeti z gosto hrano za vašega dojenčka | AAP
Prehrana doječih mater
Med dojenjem se lahko porabi tudi do 500 kalorij več na dan kot po navadi. Glede na težo, ki ste jo pridobili med nosečnostjo, vaš metabolizem in druge dejavnike, boste morda morali povečati količino zaužite hrane ali pa tudi ne. Priporočljivo je, da dosežete zdrav način prehrane, ki vsebuje raznolika in zdrava živila, hkrati pa da poslušate lastno telo. Jejte, ko čutite, da ste lačni, in zaužijte manjše, vendar zdrave obroke. Pri tem ne pozabite spiti dovolj tekočine, ki bo poskrbela za hidracijo telesa.
Pomembno je uživanje široke palete živil iz vsakega od treh makrohranil: beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. V zvezi z dojenjem so številni vitamini in minerali bistvenega pomena za mamo in otroka.
- Jod: Telesu pomaga pri izdelavi ščitničnih hormonov za uravnavanje metabolizma in ohranjanje pravilnega delovanja celic. Najdemo ga v mlečnih izdelkih, morskih sadežih, jajcih, obogatenem kruhu in žitih.
- Vitamin D: Pomaga telesu absorbirati in uporabljati kalcij, kar vodi do močnih kosti in zob. Igra tudi vlogo pri delovanju imunskega sistema in rasti celic. Najučinkovitejši način za zadostno količino je dodajanje v obliki prehranskih dopolnil, čeprav ga dobimo tudi s soncem in določeno prehrano.
- Kalcij: Nujen je za zdravje kosti, nujen pa je tudi za proizvodnjo mleka. Doječa mama potrebuje približno 1200 miligramov kalcija vsak dan. Najdemo ga v mlečnih izdelkih, kot sta mleko in jogurt.
- Železo: Pomaga ohranjati rdeče krvne celice zdrave in podpira dostavo kisika. To tudi pomeni, da ohranja raven energije in sposobnost za boj proti okužbi. Materino mleko samo po sebi ne vsebuje veliko železa, zato morajo doječe matere priporočeni dnevni vnos zaužiti iz živil, kot so rdeče meso, fižol, leča, obogatena žita in temno listnata zelenjava.
Multivitamini so lahko koristni dodatek za doječe matere, še posebej, če ne morejo jesti uravnotežene prehrane ali se soočajo s pomanjkanjem hranil.
Telesna aktivnost med dojenjem
Vadba med dojenjem je varna in lahko prinaša številne koristi tako za mamo kot za dojenčka. Izboljšuje razpoloženje, zmanjšuje stres in pomaga pri izgubi teže po porodu. Študije so ovrgle mit, da vadba zmanjša proizvodnjo mleka.
Pomembna hranila in smernice za otroke
Pri izbiri hrane je cilj dnevno uživati sestavine iz vseh skupin:
- Hrana, bogata s proteini: Pusto meso, jajca, ribe (malo živega srebra), mlečni izdelki, fižol in leča.
- Vir škroba: Polnozrnati kruh in riž.
- Sadje in zelenjava: Še posebej zelena listnata zelenjava.
- Hrana, bogata s kalcijem: Mlečni izdelki.
- Dobre maščobe: Oreščki, avokado, ribe in ekstra deviško olivno olje.
- Zadostna količina vode.
Hkrati je zelo pomembno hranilo, ki ga morate zaužiti vsaj 1000 mg dnevno, tudi kalcij.
Priporočljivo je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
Previdnost je potrebna tudi pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi, lešniki, mandlji), živilih s koščico (češnje, olive), s kostmi (ribe, perutničke). Prav tako je potrebno postopoma uvajati živila, ki napenjajo (stročnice: fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje).
Pediatrična stroka pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih priporoča uravnoteženo mešano prehrano s hranili rastlinskega in živalskega izvora. Mešana prehrana zagotavlja vso potrebno energijo, makro- in mikrohranila za normalno zdravo rast in razvoj. Smernice Evropskega združenja za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) in slovenske smernice odsvetujejo strogo vegetarijansko ali vegansko prehrano za otroke.
Posebna priporočila
- Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.
- Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME), od prvega tedna po rojstvu dalje.
- Pri uvajanju dopolnilne prehrane veljajo enaka pravila, kakor za dojenčke brez tveganja za alergijske bolezni. Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah ter ne pred dopolnjenimi 4 meseci starosti.
- Ribice, kot so skuša, slanik, sardine, losos, naj bodo dušene ali pečene, ne pa ocvrte. So odličen vir omega-3 maščobnih kislin, joda, vitaminov A in D ter beljakovin.
Zavedanje o pravilni prehrani dojenčkov in otrok je ključno za njihov dolgoročni razvoj in zdravje. V primeru dvomov ali posebnih potreb je vedno priporočljivo posvetovanje s pediatrom ali dietetikom.