Prvo leto življenja dojenčka je obdobje izjemnih sprememb, odkrivanj in hitrega razvoja. Od krhkega novorojenčka do malčka, ki se postavlja na noge, je pot polna mejnikov, ki jih starši z navdušenjem opazujejo. V tem prvem letu se dojenčkovo telo in um razvijata z neverjetno hitrostjo, kar vpliva na njegovo prehrano, spanje, gibalne sposobnosti in komunikacijo.
Prvi mesec: Novorojenček v novem svetu
Ob prihodu na svet je novorojenček popolnoma odvisen od starševske oskrbe in ljubezni. Njegov svet je v prvih tednih osredotočen na osnovne potrebe: hranjenje, spanje in tolažbo. V tem obdobju se družina privaja na novega člana, spoznava njegove potrebe in vzpostavlja prve čustvene vezi. Novorojenčki večino časa prespijo, njihovi spalne in budne faze pa še niso urejene s cirkadianimi ritmi. Zato so noči pogosto kaotične, z večkratnim hranjenjem in menjavo plenic.
Doječe matere se pogosto sprašujejo, ali količina mleka zadostuje otrokovim potrebam. Če otrok daje zadovoljen občutek in ne kaže jasnih znakov izgube teže, potem je zagotovo tudi sit. V nasprotnem primeru se je priporočljivo posvetovati s pediatrom. Ministrstvo za zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) za prvih šest mesecev življenja priporočata izključno dojenje. Če dojite, vaš dojenček dobi vsa hranila, ki jih potrebuje za razvoj v prvih šestih mesecih življenja, neposredno iz materinega mleka. Raziskave kažejo, da sta za razvoj otrokovih možganov, oči in živčnega sistema pomembni zlasti dve vrsti dolgoverižnih polinenasičenih kislin (LCP) - AA (omega 6) in DHA (omega 3), ki sta naravno prisotni v materinem mleku.
V prvem mesecu novorojenčkovo oglašanje omejeno na občasne krike kot izraz nelagodja. Gibalni razvoj je zaznamovan z refleksnimi gibi, kot so prijemalni, iskalni in sesalni refleks. Roke so lahko občasno stisnjene v pest s palci na sredini, vendar pa pest novorojenček spontano razklene. Prisotni so spontani gibi velikih amplitud, ki jih imenujemo zvijanje. Gibi niso pretirano sunkoviti, zakrčeni in grobi, pač pa so gladki, prehajajo iz enega giba v drugega, kot valovanje, brez izrazite in toge simetrije. V ležečem položaju na trebuhu ima novorojenček roke in noge rahlo pokrčene, a sproščene; za kratek čas že dvigne glavico, ni pa je sposoben držati dlje pokonci. Ko je novorojenček buden in spočit, ga položimo na trebušček, da se na ta položaj, ki mu bo prišel prav, ko bo »pasel kravice«, privadi. Sicer dojenčka za spanje vedno polagamo na hrbet ali bok.
Novorojenčki so kratkovidni, kar pomeni, da vidijo le zamegljene oblike - ob rojstvu pa vidijo le približno 8 do 12 centimetrov daleč. Čeprav so vidne sposobnosti vašega enomesečnega dojenčka še vedno omejene, se izboljšujejo. Morda boste opazili, da njegov pogled pogosto šviga na vse strani. To je zato, ker se še ni naučil, kako se osredotočiti na eno stvar. Privlačijo ga kontrasti. Vidi predmete, oddaljene 20-30 cm. Obrača se v smeri zvoka, a izvora še ne lokalizira. Obraze opazuje najprej v vodoravni, nato še v navpični smeri.
Stik kože s kožo je čudovit način za krepitev čustvenih vezi med vami in vašim dojenčkom. Enomesečni dojenček obožuje telesni stik z vami, zato ga lahko umirite z masažo, crkljanjem in nežnim premikanjem njegovih rok in nog. Nega novorojenčka je ljubeča in predstavlja telesno komunikacijo, ki poteka predvsem preko telesnega stika. Opazuje mimiko obraza (vesel, žalosten izraz) in posluša različne barve glasu. S spreminjanjem obrazne mimike in nagovarjanjem spodbujate razvoj komunikacije in vokalizacije. Glasba, branje in petje ga pomirjajo.
Drugi mesec: Prvi nasmehi in boljši nadzor
V drugem mesecu se pričnejo kazati prve pomembne spremembe. Dojenček bolje nadzoruje gibanje glavice in jo lahko zadrži dvignjeno od podlage. Mišični tonus postane čvrstejši, a ne trd, in refleksnih gibov je manj. Gibanje »vse ali nič« ni več značilno, obseg gibov je manjši, nogice in rokice se ne vračajo več v isti položaj. Na trebuhu lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
Med 4. in 6. tednom se dojenček prvič zavestno nasmehne. Na začetku se nasmehne vsakomur, ker še ne loči obrazov. S smehom pritegne pozornost. Staršem z nasmeškom vliva občutek, da jim vrača ljubezen. Dvosmerna komunikacija in medsebojna navezanost se tako okrepi. Vzpostavi zanesljiv, dolgotrajnejši očesni kontakt. Sledi predmetom pri gibanju do 180 stopinj. Obrača se proti izvoru zvoka. Prepoznava glasove družinskih članov in se nanje odzove. Se glasno smeji, spušča glasove, se kremži in dela grimase.
V igri odkrije roke in se z njimi igra, jih opazuje, razpira dlani in nosi v usta celotno pest. Všeč mu je božanje in nežno ljubkovanje, kar tudi pokaže. Igrače ga pritegnejo, zato opazuje, kako drugi ravnajo s predmeti (jih mečejo v zrak, stiskajo ipd.). Prisluhne bližnjim, ki ga nagovarjajo.
Gibalni razvoj skozi prvo leto
Gibalni razvoj dojenčka je eno od področij, kjer so razvojne značilnosti najbolj zanesljive. Kljub temu je pomembno vedeti, da se vsi dojenčki ne razvijajo enako hitro in da obstaja širok razpon tistega, kar šteje za »normalno«.
- Prvi mesec: Gibanje je značilno kot »vse ali nič«, z verižnimi reakcijami in sodelovanjem celotnega telesa. V hrbtnem položaju novorojenček poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu.
- Drugi mesec: Postopoma se začne usmerjati proti sredini. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Na trebuhu lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
- Tretji mesec: Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar zagotovi stabilen položaj.
- Četrti mesec: Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Vzravnan položaj omogoči dvig medenice od podlage. Vid vzpodbudi poseganje z rokami v prostor. Prekucne se tudi že na bok. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri.
- Peti mesec: Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši, zanimajo ga stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dalj časa. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje.
- Šesti mesec: Na trebuhu se začne vrteti v levo ali v desno stran (pivotiranje). Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri.
- Sedmi mesec: Začne se premikati po vseh štirih. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in se samostojnoUsedE.
- Stoja: Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. S čedalje več ponovitvami se otrok nauči odriva od nog. Čim večkrat to ponavlja, tem več stabilnosti in ravnotežja pridobiva.
- Hoja: Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, začne hoditi naprej. Prva hoja je negotova, širokobazna.
Fina/groba motorika, socialni in psihosocialni razvoj dojenčka - Pediatrična nega | @LevelUpRN
Spoznavanje sveta skozi igro in komunikacijo
Igra je zabaven način spodbujanja otrokovega razvoja. V prvem letu življenja dojenček preko igre spoznava svoje telo in svet, ki ga obdaja, hkrati pa razvija svoje čute.
- Govor: Preden začnejo govoriti, dojenčki začnejo brbljati oziroma čebljati. Mnogi dojenčki začnejo čebljati okoli šestega meseca starosti in začnejo uporabljati več zlogov pri devetih mesecih. Do 6. meseca ustvarjajo kratke soglasniške-samoglasniške zvoke, kot so ba-ba, ma-ma in da-da. Pri 9. mesecih združujejo zvoke v večzlogovne tvorbe, kot je 'ba-da-ma'. Svoje prve besede izgovorijo med 9. in 12. mesecem starosti. Prve besede bodo tiste, ki so najbolj pogoste v otrokovem svetu, kot so imena živil, igrač, pomembni ljudje ali besede iz poznanih rutin. Do 24. meseca imajo lahko že med 50 in 100 besed in začnejo združevati besede v preproste fraze.
Kako naučiti dojenčka govoriti? Ključ je v interakciji in zabavi. Govorite, govorite in še več govorite. Imenovanje stvari pomaga dojenčku povezati besedo z objektom. Uporabljajte imena namesto zaimkov. Govorite počasi in jasno izgovarjajte različne zvoke. Petje pesmi in branje knjig sta pomembna, saj glasba in jezik sta vedno zelo povezana. Ponavljajte besede in dajte dojenčku čas za odgovor. Izklopite TV, saj izobraževalni programi ne morejo nadomestiti preprostega pogovora. Spodbujajte posnemanje.
Telesna rast in razvoj
Teža in velikost otroka sta pomembna pokazatelja njegovega zdravja in razvoja. V prvem letu življenja se teža hitro spreminja, saj dojenček raste in pridobiva na teži bolj intenzivno kot v katerem koli drugem življenjskem obdobju.
- Teža: Ob rojstvu fantki običajno tehtajo med 2,5 in 4,2 kg, deklice pa med 2,4 in 3,8 kg. Do enega leta starosti otrok tehta okoli 10 kg, kar ustreza približno trikratni porodni teži. Dojenček v prvih treh mesecih zraste približno 3,5 cm na mesec, na teži pa pridobivajo okrog 200 gramov tedensko. Naslednje tri mesece na teži pridobivajo nekoliko manj - približno 140 gramov tedensko. V dvanajstem mesecu večina otrok potroji svojo porodno težo.
- Velikost: Ob rojstvu so dečki običajno veliki med 46,4 in 54,4 cm, deklice pa med 45,4 in 52,9 cm. Ob prvem letu starosti je otrok visok okoli 75 cm. V prvih treh mesecih otrok zraste za okoli 15 cm. V drugem četrtletju leta zrastejo približno 2 cm na mesec. V drugem letu življenja se bo rast še dodatno upočasnila.
Pomembno je vedeti, da ima vsak dojenček svojo časovnico razvoja. Razlike med otroki so lahko velike in povsem normalne. Če vas skrbijo odstopanja v rasti ali razvoju, se vedno posvetujte s pediatrom.
Pomembnost prvega leta
Prvo leto življenja je ključno za postavitev temeljev za nadaljnji razvoj. Dojenje zagotavlja dojenčku kvalitetno prehrano, zaščito pred okužbami ter občutek ljubezni in varnosti. Zgodnje izpostavljanje naravni svetlobi, govorjenje, petje in branje spodbujajo razvoj možganov in jezikovnih sposobnosti. Gibanje in raziskovanje okolice krepita mišice in spodbujata kognitivni razvoj. Starši s svojo ljubeznijo, skrbjo in interakcijo ne le podpirajo dojenčkov fizični razvoj, temveč tudi gradijo močne čustvene vezi, ki bodo temelj njegovega nadaljnjega odraščanja.
tags: #kolikokrat #je #1 #mesecni #dojencek