Uravnotežena prehrana je ključnega pomena ne le med nosečnostjo, temveč tudi v obdobju dojenja. Vpliva na zdravje matere in otroka ter lahko pusti dolgotrajen pečat na otrokovem zdravju v odraslosti. Zato je smiselno, da ženska že ob načrtovanju nosečnosti poskrbi za raznoliko prehrano in zdrav življenjski slog, ki nadaljujeta tudi v času dojenja. Medtem ko velja splošno pravilo, da lahko doječe matere uživajo vse, kar dobro prenašata tako mama kot otrok, se porajajo vprašanja o specifičnih živilih, ki bi lahko povzročala težave. Nekateri dojenčki so namreč občutljivi in lahko na določena živila reagirajo z napenjanjem, bolečinami v trebuhu ali izpuščaji.
Razvoj okusa pri dojenčku in vpliv prehrane mamice
Dojenček že v maternici spoznava različne okuse, proces, ki se nadaljuje v prvih letih življenja. V obdobju, ko še ne uživa trdne hrane, se z različnimi aromami srečuje preko materinega mleka. Okus mleka namreč odraža prehrano mamice. Bolj kot je prehrana raznolika, lažje bo otrok kasneje sprejemal nove jedi. Zato izogibanje živilom brez utemeljenega razloga ni priporočljivo, saj lahko omeji pestrost okusov. Preventivno izločanje živil zaradi strahu pred alergijami prav tako ni smiselno. O morebitnem odzivu se presoja šele, ko se težava dejansko pojavi, in to v dogovoru z zdravstvenim strokovnjakom. Tudi ob dojenčkovih krčih naj mamica ne izloča živil na lastno pobudo. Če opazi, da določena hrana pri otroku povzroča nelagodje, naj jo uživa v manjših količinah, ne pa popolnoma opusti, saj lahko to osiromaši njeno prehrano in vpliva na kakovost mleka.
Potencialno problematična živila med dojenjem
Nekatera živila lahko pri dojenčku povzročijo nelagodje. Mednje spadajo živila, ki napenjajo, kot so nekatere kapusnice (kislo zelje, rdeče in belo zelje), čebula, česen, por, šparglji, črni koren, stročnice, včasih tudi polnozrnati izdelki. Brokoli, cvetača in koleraba so blažji in manj pogosto vodijo v napihnjenost otroka. Beluši, rabarbara, česen, intenzivna zelišča in arome lahko spremenijo okus materinega mleka, tako da nekateri dojenčki potem mleko zavrnejo.
Živila, ki vsebujejo kislino, kot so agrumi (tudi sok), ananas, kivi, jagode, paradižnik in kis, lahko pri nekaterih dojenčkih povzročijo reakcijo, kot je izpuščaj ali vnetna ritka. V takšnem primeru je priporočljivo počakati, da se izpuščaj pozdravi, in znova poskusiti čez nekaj časa. Pogosto taka nestrpnost izgine med dojenjem. Če ne izgine, je bolje opustiti alergeno sadje ali sok. Banana, hruška, sladka jabolka, breskve, marelice, mango in grozdje se na splošno bolje prenašajo.
Ostra živila, kot so začimbe (čili, ingver, poper, curry, gorčica, paprika), lahko dražijo kožo vašega otroka in jih je zato priporočljivo uživati v zmernih količinah. V primeru suma nestrpnosti na hrano (napihnjenost, bolečine v trebuhu), je priporočljivo določeno živilo začasno izpustiti iz jedilnika za 1 do 2 tedna in ob ponovitvi opazovati otroka.
Živila, ki se jim je treba izogibati zaradi varnosti
Med nosečnostjo in dojenjem so zaradi možne onesnaženosti ali mikrobioloških tveganj odsvetovana določena živila. To vključuje školjke, morske sadeže in velike ribe z vrha prehranske verige, jetra in jetrne paštete, surovo ali premalo toplotno obdelana živila živalskega izvora (tatarski biftek, suši, surova jajca, nepasterizirano mleko, siri s plesnijo), vnaprej pripravljena surova zelenjava in sadje, solatni bari, smutiji ter predpakirano jagodičevje, in hitro pokvarljive predpripravljene jedi, ki zahtevajo hlajenje. Pri gobah in rastlinah iz narave je potrebna posebna previdnost, saj lahko pride do zamenjave s strupenimi vrstami.
Živila, ki lahko vplivajo na okus mleka ali delujejo poživilno
Kava in pravi čaj (v omejenih količinah), alkohol (popolna prepoved), nikotin (zmanjšuje tvorbo mleka), zelo slana, mastna ali izrazito začinjena hrana, sladke pijače, energijski napitki in podobni izdelki lahko vplivajo na kakovost ali količino materinega mleka ali pa delujejo poživilno na dojenčka.
Če mama izloči določeno živilo, mora poskrbeti za ustrezno hranilno zamenjavo. Na primer, če ne uživa rib, naj omega-3 maščobne kisline pridobi iz oreščkov, semen ali rastlinskih olj.
Pijače med dojenjem
Med dojenjem je ključnega pomena, da čez dan zaužijete dovolj tekočine, saj to bistveno vpliva na tvorbo mleka. Priporočljivo je, da po vsakem dojenju spijete velik kozarec pijače. Materino mleko se v prvih mesecih otrokovega življenja prilagaja in zadostuje vsem njegovim prehranskim potrebam, razen vitaminu D. Na sestavo mleka poleg življenjskega sloga matere vpliva tudi njena prehrana med nosečnostjo in dojenjem. Zato je pomembno, da mati sledi načelom raznolike in uravnotežene prehrane.
Kaj naj bo na krožniku doječe mamice?
Priporočljiva je izbira svežih, sezonskih in lokalnih živil. V ospredju naj bodo:
- Zelenjava in sadje: kot glavni vir vitaminov, mineralov in vlaknin.
- Polnozrnata žita, kosmiči in krompir: zagotavljajo energijo in vlaknine.
- Mleko in mlečni izdelki: pomembno prispevajo k vnosu kalcija.
- Pusto meso, perutnina in rdeče meso: vir beljakovin in železa.
- Manjše morske ribe: zagotavljajo omega-3 maščobne kisline in jod.
- Kakovostna rastlinska olja: (oljčno, repično, orehovo, laneno …) so vir zdravih maščob.
- Jajca in stročnice: dober vir beljakovin.
Kavo in pravi čaj je smiselno omejiti na manjše količine, gobe pa uživati le, če so sveže, dobro prepoznane in toplotno obdelane.
Ritem prehranjevanja in energijske potrebe
Priporočljivo je več manjših obrokov čez dan, saj to pomaga ohranjati stabilno raven energije. Energijske potrebe se v nosečnosti postopno povečujejo, med dojenjem pa se zaradi tvorbe mleka še dodatno zvišajo. Večina doječih mater ima dober tek in brez težav pokrije dodatne potrebe.
Hujšanje po porodu
Takoj po porodu ni priporočljivo hujšati, saj lahko to zmanjša količino mleka in vpliva na njegovo sestavo. Postopno vračanje na prednosečniško telesno maso je povsem normalno, vendar naj bo počasno in naravno.
Vegetarijanska in veganska prehrana
Nekatere oblike vegetarijanske prehrane lahko ob premišljeni izbiri živil zadostijo potrebam nosečnice in doječe matere. Pri prehrani, ki izključuje vsa živila živalskega izvora, pa je tveganje za pomanjkanje ključnih hranil veliko. Brez ustreznih dopolnil lahko to resno ogrozi razvoj dojenčka, zato strokovne smernice tak način prehranjevanja pri dojenčkih in malčkih odsvetujejo.
Kaj vpliva na količino mleka?
Količina mleka ni odvisna od posebnih živil ali prehranskih dopolnil. Največjo vlogo imajo pogostost dojenja, pravilna tehnika, praznjenje obeh dojk ter dovolj počitka in miru.
Hidracija ali dehidracija, pijete dovolj vode? Mojca Ribič, lavitas.si
Osebne izkušnje in nasveti mam
Številne mamice delijo svoje izkušnje glede prehrane med dojenjem. Pogosto se izkaže, da vsak dojenček reagira drugače. Medtem ko nekatere mamice ne smejo uživati stročnic, sadja ali celo mlečnih izdelkov, druge nimajo težav niti z bolj začinjenimi jedmi. Ključnega pomena je opazovanje lastnega otroka in postopno uvajanje novih živil. Če se pojavi nelagodje, je priporočljivo živilo začasno izločiti. Pomembno je, da mamica ne omejuje svoje prehrane na premalo živil, saj je raznolika prehrana ključna za zagotavljanje vseh potrebnih hranil. Nekatere izkušnje kažejo, da se lahko z uživanjem začinjene hrane celo izboljša otrokova sprejemljivost različnih okusov v prihodnosti.
Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da so kolike pri dojenih otrocih pogosto posledica drugih dejavnikov in ne nujno tega, kar mama je. V mnogih kulturah matere uživajo močne začimbe, ne da bi njihovi otroci kazali znake stiske. Uživanje raznolike hrane med dojenjem pa zagotavlja dodatno energijo, ki jo mamica potrebuje za nego otroka.
Pomembno je tudi, da mamice ne pretiravajo s soljo, saj to lahko obremenjuje otrokove ledvičke. Zmernost pri vseh živilih in pozorno opazovanje otrokovih reakcij sta najboljša vodila pri oblikovanju prehrane med dojenjem.