Trebušni krči, znani tudi kot kolike, so ena najpogostejših težav, s katerimi se soočajo novorojenčki in dojenčki v prvih mesecih življenja. Pojavijo se pri približno enem od petih novorojenčkov, kar pomeni, da so izjemno pogosti. Čeprav krožijo miti, da trebušni krči prizadenejo predvsem fantke ali dojene dojenčke, pravila ni in lahko prizadenejo katerokoli dojenčka. Po letih raziskovanj znanstveniki še vedno nimajo dokončnega odgovora na vprašanje, zakaj se pojavljajo trebušni krči pri dojenčkih. Navajajo pa različne možne vzroke, med katerimi je eden najpogostejših nezadostna razvitost dojenčkovega prebavnega sistema. Gibanje črevesja, imenovano peristaltika, je pri dojenčku pospešeno, kar bi prav tako lahko vplivalo na pojav krčev. Poleg tega lahko dojenček med hranjenjem zaužije preveč zraka, ki nato v črevesju povzroča napihnjenost in posledično krče.
Ko se pojavijo trebušni krči, je dojenček običajno nemiren, se napenja, stiska pesti, krči kolena pod trebuh, obraz postane rdeč in neutolažljivo joka tudi po več ur skupaj. V takih trenutkih se starši pogosto počutijo nemočne. Pomembno je vedeti, da obstajajo načini, kako lajšati te težave. Ena od metod, ki se je izkazala za učinkovito, je masaža dojenčka. Skozi masažo se starši lahko povežejo z dojenčkom, mu nudijo občutek varnosti, ljubeč dotik, toploto, božanje in telesni stik, kar so osnovne fiziološke potrebe vsakega dojenčka. Masaža lahko nerazvitemu organizmu pomaga, da hitreje dozoreva in se spopada s prebavnimi težavami. V ta namen obstajajo tudi avtorski programi, ki so nastali v sodelovanju z izkušenimi medicinskimi sestrami in strokovnjaki za masažo dojenčkov.
Masaža dojenčka za spodbujanje prebave
Razumevanje Zaprtja pri Dojenčkih in Otrocih
Poleg krčev je zaprtje še ena pogosta prebavna težava, s katero se srečujejo starši. O zaprtju govorimo, če otrok izpolnjuje vsaj dva od naslednjih kriterijev:
- Blato odvaja dvakrat ali manj kot dvakrat na teden.
- Odvajanje blata je boleče in dolgotrajno.
- Pride do enkopreze (mazanja hlač z blatom) vsaj enkrat tedensko, potem ko otrok ne odvaja več blata v plenice.
- Zadržuje blato.
- Ima veliko blata v zadnjem delu črevesa.
- Izloči take količine blata, da se je zamašila straniščna školjka.
Dva od teh kriterijev morata biti izpolnjena vsaj mesec dni pri otrocih do četrtega leta starosti in vsaj dva meseca pri starejših otrocih, da lahko govorimo o funkcionalnem zaprtju.
Kot posledica dolgotrajnega zaprtja se lahko pojavi enkopreza. Enkopreza je proces uhajanja blata, če se to začne dogajati po določenem času, ko se je otrok že naučil zadrževati blato. Običajno se enkopreza pojavi po četrtem letu starosti. Pogosteje uhaja blato dečkom in otrokom, ki imajo vedenjske, čustvene motnje ali težave pri učenju. Vsak četrti otrok je zaradi zaprtja napoten v specialistično pediatrično gastroenterološko ambulanto in 10 % otrok je iz istega razloga pregledanih pri pediatru.
Vzroki za Zaprtje
K razvoju zaprtja so nagnjeni nedonošeni otroci, otroci z razvojnim zaostankom, otroci, pri katerih se pojavi zaprtje že v dojenčkovem obdobju, in otroci s pozitivno družinsko anamnezo za zaprtje. Preden lahko govorimo o nenevarnem - funkcionalnem zaprtju, mora zdravnik izključiti organsko zaprtje pri otroku. Na organski vzrok za zaprtje zdravnik posumi, če je pri otroku z zaprtjem prisoten alarmen znak ali simptom.
Med alarmne simptome in znake sodijo:
- Zakasnjeno odvajanje mekonija (prvo blato novorojenčka).
- Pozitivna družinska anamneza za motnje oživčenja črevesa.
- Začetek oteženega odvajanja blata že v prvem mesecu starosti.
- Nenapredovanje na telesni teži.
- Bruhanje žolčne vsebine.
- Napihnjenost trebuha.
- Kri na blatu ob odsotnosti razpoke ob anusu.
- Spremembe na koži v ledveno-križničnem predelu.
- Prazna ampula pri digitorektalnem pregledu.
- Odstopanja v nevrološkem statusu v spodnjem delu telesa.
V primeru prisotnosti alarmnega simptoma ali znaka je treba otroka nujno napotiti še na pregled v gastroenterološko ambulanto. V več kot 95 % primerov zaprtja pa govorimo o funkcionalnem zaprtju, kjer pregled pri specialistu gastroenterologu ni potreben.
Zdravljenje Zaprtja
Zdravljenje funkcionalnega zaprtja lahko traja dolgo, na uspeh pa v največji meri vpliva stopnja sodelovanja staršev. Starejšim otrokom in staršem zdravnik razloži mehanizem nastanka zaprtja na čim bolj enostaven in razumljiv način. S starši se zdravnik dogovori za načrt zdravljenja. V kolikor pri digitorektalnem pregledu otroka zdravnik zatipa čep, je potrebna dezimpakcija. Za odstranitev čepa se uporablja osmozno odvajalo - polietilenglikol 3-6 dni zaporedoma, ki se ga daje v peroralni obliki. V kolikor to ni uspešno, so potrebne klizme. Sledi dolgotrajno vzdrževalno zdravljenje. Za vzdrževalno zdravljenje uporabljamo laktulozo ali še bolje polietilenglikol. Odmerek obeh zdravil je treba prilagajati glede na učinek. Polietilenglikol je načeloma učinkovitejši od laktuloze in ne povzroča tvorbe črevesnih plinov - napihnjenosti trebuha. Kot »akutno« pomoč se lahko uporabi še glicerinska svečka. Zdravilo morajo redno prejemati vsaj dva meseca oz. vsaj še mesec dni potem, ko se vzpostavi redno odvajanje blata normalne konsistence.
Poleg rednega prejemanja osmoznih odvajal morajo otroci uživati dovolj tekočine in vlaknin ter morajo vsak dan ob istem času poskušati odvajati blato (najbolje zjutraj). Vendar pa ni dokazov, da bi presežek vlaknin ali tekočine koristil.
Z zaprtjem se lahko kaže tudi alergija na beljakovine kravjega mleka, zato je v primeru trdovratnega zaprtja pri otroku smiselno razmisliti tudi o 14-dnevnem, poskusnem zdravljenju z dieto brez beljakovin kravjega mleka.
Spremembe v Blatu Dojenčka
Novopečeni starši se pogosto posvečajo blatu svojega dojenčka, ga preučujejo v skrbi, če je vse v redu. Dejansko pa je ponavadi zaskrbljenost odveč, saj je pri dojenčkih skoraj vse "čudno" popolnoma v redu.
Sestava in Vonj: Blato je sestavljeno iz približno 75 % vode, ostalo pa je kombinacija bakterij, beljakovin, odpadnih snovi, celičnih oblog, maščob, soli in snovi, ki jih izloča črevesje in jetra. Neprijeten vonj je posledica aktivnosti bakterij. Izrazito težak, kisel vonj lahko nakazuje na alergijo na beljakovine kravjega mleka. Blato dojenih dojenčkov običajno nima neprijetnega vonja, medtem ko je vonj dojenčkov, hranjenih z nadomestnim mlekom, nekoliko bolj neprijeten.
Barva: Barve blata so različne in so odvisne od starosti, prehrane (tako mamice kot dojenčka) ter razvoja črevesja.
- Mekonij: Takoj po rojstvu se v plenički nadejate mekonija, ki ga mora novorojenček izločiti v 48 urah po rojstvu. Je črno-zelen, gost in lepljiv, na videz spominja na katran. Vsebuje snovi, ki jih je novorojenček pogoltnil še v maternici. Ne smrdi.
- Novorojenčki (po mekoniju): Sledi blato, ki že ima izrazitejši kiselkast vonj. Spominja na "vodeno gorčico"; lahko je rumenkasto, zelenkasto, oranžno ali svetlo rjavo. Pri izključno dojenem novorojenčku je redko in zelo pogosto v plenički - lahko se zgodi, da odvaja po čisto vsakem dojenju. Pri dojenčkih, hranjenih z nadomestnim mlekom, je gostejše in praviloma temnejše, bolj zelenkasto, rjavkasto, oranžno.
- Zelenkasto blato: Je praviloma normalno. Lahko je obarvano zaradi razvoja črevesja, ker je dojenček popil več začetnega mleka, ker je zaužil zeleno zelenjavo (npr. grah, špinačo) ali ob uživanju dodatkov železa.
- Rdeče blato: Lahko nakazuje na resnejše težave, saj je lahko v njem kri. Posvetujte se s pediatrom. Morda je prišlo do ranice zaradi zaprtja in posledično poškodbe zadnjika ali pa je dojenček popil kri z mlekom, če ima mamica razpokane bradavice. Kri lahko pusti sled ob močno vneti ritki, lahko pa gre za hujše stanje, ko je dojenček preobčutljiv ali ima alergijo oziroma vnetje. Če rdečo blato spremlja vročina ali če opazite, da dojenčka boli, je nujno obiskati zdravnika.
- Črno blato: Je običajno samo v prvih dnevih življenja (mekonij). Pozneje lahko nakazuje na krvavitev iz črevesja, zato obiščite zdravnika. Če otrok jemlje železove preparate, je črno blato normalno.
- Belo blato: Lahko nakazuje na težave z jetri.
- Sivo blato: Lahko nakazuje na probleme s prebavo.
Konsistenca: Dojenčkovo blato je lahko trdo kot maslo, mehko kot skuta ali tekoče kot jogurt. Če ima dojenček blato kot zajček (v kroglicah), potem je verjetno zaprt. Velja okvirno pravilo - če se blato kotali, potem je verjetno pretrdo.
Pogostost: Kako pogosto dojenček kaka ni tako pomembno kot meni večina staršev.
- Novorojenček: V prvem mesecu je lahko tudi 10 pokakanih pleničk dnevno.
- 2-4 mesec: Število odvajanj se ustali pri približno 4 odvajanjih dnevno. Frekvenca je navadno pogostejša pri dojenih dojenčkih. Vendar pa lahko tudi polno dojeni dojenčki kakajo le enkrat na teden, pri čemer ne gre za zaprtje.
- 5-12 mesec: Ko dojenček začne uživati gosto hrano, se spremeni tudi blato. Blato dojenih dojenčkov postane gostejše, blato dojenčkov, ki uživajo nadomestno mleko, pa redkejše. Po uvedbi goste hrane začnejo navadno tudi dojenčki, ki so bili polno dojeni in so pred uvedbo goste hrane kakali le enkrat tedensko, kakati vsak dan. Po 6 mesecih naj dnevno ne bi bilo več kot 6 odvajanj dnevno in ne manj kot 1 na teden. Vse vmes je popolnoma običajno.
- 1-3 leta: Po prvem rojstnem dnevu otrok navadno uživa že vso gosto hrano, zato njegovo blato postaja trše in gostejše. Med 12 in 18 mesecem lahko opazite t.i. »zelenjavne plenice«, kjer bo v blatu opaziti večje koščke neprebavljene zelenjave. Sčasoma se bo vsa hrana bolje prebavila.
Kako ravnati ob Zaprtju in Driski?
Ob zaprtju:
- Dojeni dojenčki: Normalno dojite. Včasih se svetuje dodajanje sladkanega čaja na tešče ali med podoji. Po posvetu z zdravnikom se lahko uporabi tudi laktoza.
- Dojenčki, hranjeni z nadomestnim mlekom: Poskusite s formulo proti zaprtju, ki vsebuje več mlečnega sladkorja in magnezija. Posvetujte se s pediatrom.
- Dojenčki, ki že uživajo gosto hrano: Zagotovite dovolj vlaknin (sveže sadje in zelenjava - kivi, jabolka, hruške, slive, stročnice) in tekočine (voda, kompot iz suhih fig ali sliv). Izogibajte se čokoladi, čokoladnim kašicam, rižu in kuhanemu korenju.
Lahko poskusite z nežno masažo trebuščka ali z razgibavanjem pokrčenih nogic proti trebuščku in nazaj, da spodbudite črevesje. Pri akutnem zaprtju ali v primeru potrebe po nebolečem odvajanju mehkega blata se lahko uporabijo glicerinske svečke.
Ob driski:
Driska se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov, kot so preobčutljivost ali alergija na določeno živilo, zdravilo, vnetje ali obolenje. Če vas skrbi, se obrnite na pediatra. Nujno je treba k zdravniku, če je blato izjemno tekoče, če je v njem kri ali sluz, ob zavračanju hrane in tekočine ter ob vidnem slabem počutju. Sluzasto ali penasto blato je lahko posledica večjega slinjenja ob izraščanju zobkov.
Posebni Primeri in Previdnostni Ukrepi
Alergija na beljakovine kravjega mleka (KML): Z zaprtjem se lahko kaže tudi alergija na KML. V primeru trdovratnega zaprtja je smiselno razmisliti o poskusnem zdravljenju z dieto brez beljakovin kravjega mleka. V blatu se lahko pojavijo krvave nitke, kar je lahko znak alergije.
Antibiotiki: Otrok, ki uživa antibiotike, lahko dobi drisko. V takih primerih se priporoča uporaba probiotikov.
Gastroenteritis (črevesna viroza): Otroci s črevesno virozo pogosto bruhajo, nato pa potrebujejo čas, da se njihova prebava uredi. Uporaba probiotikov lahko pospeši okrevanje.
Potovanja: Na potovanju je včasih težko zagotoviti zadosten vnos tekočine, kar lahko privede do zaprtja. Voda v novih krajih lahko vsebuje bakterije, ki jih otrokova prebavila niso vajena, zato lahko pride do driske. Probiotiki lahko koristijo tudi v teh primerih.
Dodatki železa: Ob jemanju železovih preparatov blato postane zelo temne ali celo črne barve, kar je običajno. Če je blato črno, otrok pa ne jemlje železa, je potreben posvet pri pediatru.
Kdaj je Potrebno Obiskati Pediatra?
- Če je blato črno (sum na prebavljeno kri iz želodca ali tankega črevesja).
- Če je blato rdeče (sum na krvavitev iz debelega črevesja ali zadnjika).
- Če je blato belo (težave z žolčnikom).
- Če otrok ob kakanju joka in kriči od bolečine.
- Če je v blatu sluz (lahko gre za okužbo ali netoleranco).
- Če se blato močno spremeni po uvedbi novega živila v prehrano (lahko gre za alergijo).
- Če je blato tudi po dopolnjenem 1. letu zelo tekoče ali ima drisko (več kot petkrat dnevno).
- Če pri zaprtju ne poznamo vzroka ali gre za zaprtje pri novorojenčku ali majhnem dojenčku.
Prebavila naj bi se pri zdravem dojenčku razvila do četrtega meseca starosti in malčki se povečini navadijo redno odvajati blato do tretjega leta. Praviloma ni razloga za preplah, če se dojenček dobro počuti, lepo raste, se razvija, pridobiva na teži in je na splošno zadovoljen. Ob morebitnih skrbih pa se vsekakor posvetujte s pediatrom.