Jok je eden od temeljnih načinov komunikacije dojenčka, s katerim izraža svoje potrebe, želje in nelagodje. Čeprav je za starše lahko vir stresa in skrbi, je razumevanje vzrokov in načinov tolažbe ključnega pomena za vzpostavitev zdravega odnosa zaupanja med staršem in otrokom. Preden dojenčki spregovorijo prve besede, svet raziskujejo z jokom in drugimi znaki, ki jih izražajo v različnih vedenjskih stanjih.
Vedenjska stanja dojenčka in pomen joka
Poznamo šest osnovnih vedenjskih stanj dojenčka: mirno budno stanje, aktivno budno stanje, jok, globok spanec, plitek spanec in dremavost. Vsako od teh stanj ima svoje značilnosti in je pomembno za dojemanje dojenčkovih potreb. Jok, kot eno izmed teh stanj, je pogosto nerazumljen ali napačno interpretiran. Mnogi starši si želijo, da bi bil dojenček ves čas zadovoljen in nasmejan, vendar je jok naraven odziv na različne situacije.
Na tečajih masaže dojenčkov, ki sledijo protokolu IAIM, se starši učijo prepoznavati različna vedenjska stanja, med katerimi je mirno budno stanje idealno za masažo. Pomembno je spoštovati dojenčkovo počutje in z njim ne izvajati aktivnosti, če ni v primernem stanju.
Vzroki za dojenčkov jok: Fiziološki in psihološki
Vzroki za jok so lahko fiziološki, kar pomeni, da dojenček sporoča osnovne potrebe, kot so lakota, potreba po previjanju, oblačenju ali slečenju zaradi vročine ali mraza. Lahko je tudi preveč stimuliran in potrebuje spremembo okolja ter mir, ali pa premalo stimuliran in se dolgočasi, želi novo igračko ali drugačen položaj.
Pogosto pa gre za psihološki jok, kjer je dojenček sit, previt in naspan, a še vedno joka. V takšnih primerih jok "pove", da ga nekaj muči, da je vsega preveč, da se v novem svetu še ne znajde najbolje in potrebuje dotik rok, da se sprosti. V tem primeru je povsem dovolj, da dojenčka držimo v naročju. Čeprav se starši lahko počutijo neučinkovito, je ta dotik v tistem trenutku največ, kar lahko ponudijo. S tem gradijo zaupanje.
Nina V., strokovnjakinja za dojenčkov jok, poudarja, da je jok nekaj, s čimer pridemo na svet, kot prva pomoč, da pridemo nazaj v ravnovesje, kar velja tudi za odrasle. Na masažnih tečajih se zato joku posveti posebno poglavje. Jok dojenčka lahko pri staršu zbudi globoke stiske, pogosto povezane s tem, da sami kot otroci niso imeli možnosti izjokati se v naročju starša, ki bi jih spodbujal k izražanju čustev. Zato hitro želijo jokajočega otroka pomiriti z dudo, dojk, stekleničko, stresanjem ali zibanjem. Vendar je jok uradno budno stanje, ki zahteva drugačen pristop.
Razumevanje sporočil dojenčkovega joka
Dr. Dan Levy, profesor splošne pediatrije, trdi, da je "jok vedno poziv na pomoč." Je način komunikacije, ki pa pogosto zmedenim staršem ne pomaga razumeti, katere potrebe bi bilo treba zadovoljiti. Z opazovanjem in usklajevanjem z otrokom lahko starši prepoznajo vzorce joka. Če dojenček večinoma joka v določenem delu dneva, na primer zvečer, je lahko razdražljiv po celodnevnem odkrivanju novosti. V tem primeru mu je dobrodošel kratek predah v miru in tišini.
Starši pogosto prepoznajo pomen joka po višini glasu, tonu in vztrajnosti. Kričeč, vztrajen in dolgotrajen jok je znak tesnobe. Pomembno je, da se na otrokov jok odzovemo, saj ignoriranje ogroža medsebojno zaupanje. Raziskave kažejo, da otroci, na katere jok se reagira, razvijejo večji občutek varnosti.
Nekateri starši se sprašujejo, ali naj ignorirajo jok, če mislijo, da si otrok želi le več pozornosti. Avtorica knjige The Natural Child: Parenting from the Heart trdi, da joka ne smemo ignorirati, saj je to kot ignoriranje opozorilnega signala detektorja dima. Če ne reagiramo na otroški jok, bodisi zaradi strahu pred razvajenostjo ali frustracije, ogrozimo zaupanje.
Primeri situacij in doživetij staršev
Na forumih se pogosto pojavljajo vprašanja in izkušnje staršev, ki jih skrbi neutolažljiv jok njihovih dojenčkov. Ena izmed mamic opisuje polurni histerični jok svoje tri mesece stare hčerkice, ki ni popustil kljub obisku dežurnega zdravnika in napotitvi v porodnišnico. Ko so se vračali domov, se je deklica umirila in zaspala. Spraševala se je, ali bi bil jok drugačen, če bi bilo kaj resnega, in ali je možno, da se je tri mesece star otrok že močno navezal na mamo. Pediater odgovarja, da je otrok pri treh mesecih že prepoznal svoje osebe, predvsem pa mamo, ki lepo diši in je zanj glavna oseba.
Druga mamica deli izkušnjo, ko je njena šestmesečna hčerka jokala tudi po dve uri. Po diagnozi "afektni napadi" so jo starši poskušali čim manj izpostavljati novostim, kar pa je privedlo do strahu pred novim. Kasneje so jo bolj vključevali v družabna srečanja, kar je pomagalo, vendar se je občasno še pojavljal močan jok, ki je starše skrbel. Pediater pojasnjuje, da gre lahko za reakcijo na preveliko stimulacijo ali utrujenost.
Še ena izjava ponazarja, da dojenčki včasih kričijo iz jeze in togote, kar ni nujno bolezensko. Bolan otrok namreč joka drugače.
V primeru, ko je otrok jokav, neutolažljiv in se zdi, da nič ne pomaga, je ključnega pomena, da starši ostanejo mirni in prisotni. Njihova lastna vznemirjenost lahko poveča otrokov nemir. Univerzalnega recepta za tolažbo ni, saj kar deluje pri enem otroku, pri drugem morda ne.
Kaj storiti, ko dojenček neutolažljivo joka?
Ko ste poskusili vse - hranjenje, nošenje, menjavanje plenic, kopanje v topli vodi - in se zdi, da nič ne pomaga, je pomembno, da vaša frustracija ne izmakne nadzora. Zavedajte se, da dojenčki morajo jokati. Če čutite, da bi lahko izgubili potrpežljivost, prosite bližnjo osebo za pomoč ali si privoščite sprehod.
Nekateri dojenčki slabo reagirajo na visok glas, zato lahko včasih vlogo prevzame oče. Naučiti se prepoznati vzrok joka je ena najtežjih, a najpomembnejših sposobnosti.
Kaj, zakaj in koliko časa masirati dojenčka
V primeru dolgotrajnega joka, ki ga povzročajo kolike ali nemir, je pomembno, da starši ostanejo mirni in prisotni. Tesno povijanje v "štruco" lahko pomiri dojenčka, saj mu občutek mehke in tople površine spominja na bivanje v materinem trebuhu. Pomirjujoč učinek ima lahko tudi nošenje v nosilki, hoja s trebuhom navzdol ali ritmično zibanje. Pomaga lahko tudi sesanje palca, dude ali bradavice, čeprav je treba biti previden, če dojenček ob sesanju zajema veliko zraka. Nekatere dojenčke pomirjajo stalni zvoki, kot so zvok sesalca, sušilnika za lase ali materino mrmranje.
V primeru kolik ali večurnega neutolažljivega joka se priporoča kamilična topla kopel, ki sprošča tako dojenčka kot starša. Če vzrok neutolažljivega joka ni očiten, je smiselno obiskati pediatra in s pomočjo terapevta iskati nematerialne vzroke za nemir.
Vloga staršev pri soočanju z jokom
Psihoterapevtka Anne Bacus poudarja, da si starši ne smejo očitati nesposobnosti, če dojenčka ne morejo potolažiti v minuti. Vsi dojenčki jokajo, zato se je bolje osredotočiti na otrokovo bitje.
Dolgčas: Dojenček v prvih mesecih potrebuje odkrivanje in učenje. Če ga pustite samega, bo jokal, ker nima kaj početi. Zagotovite mu igrače in predmete, ter ga imejte blizu med svojimi aktivnostmi, pogovarjajte se z njim ali mu prepevati.
Jeza in nezadovoljstvo: Ko dojenček želi nekaj storiti, a ne more, ali ko mu starši prepovedujejo dotik določenih predmetov, lahko pride do nezadovoljstva. V takih situacijah je jok neizogiben, lahko pa umaknete stvari iz njegovega dosega ali ga spodbujate pri prvih poskusih. Kaznovanje zaradi naravne zvedavosti ni pravilno.
Strah: Dojenček lahko joka že vnaprej ob pričakovanju neprijetnega dogodka, kot je pregled pri pediatru. To je znak inteligence in dobrega spomina. Stisnite ga k sebi in ga potolažite. Strah pred neznanci je obdobje, ki bo minilo, ko bo otrok začel zaupati ljudem okoli sebe.
Lakota ali žeja: Če jok preide iz tihega v kričanje, je verjetno lačen. Ne pozabite, da lačen trebušček ne spoštuje urnika. Solzice so lahko tudi znak žeje.
Utrujenost: Ko dojenčka daje utrujenost, lahko začne pojokovati. V tem stanju lahko zaspi, ali pa se vznemirjenje stopnjuje. Uporabite trike za uspavanje, kot so zibanje, zvok sesalca ali vožnja v vozičku.
Nekaj ga moti: Kratek in ponavljajoč se jok je signal, da ga nekaj moti, na primer mokra plenica, vnetna ritka ali moteč ovratnik. Poskušajte čim prej odkriti vzrok.
Bolečina: Visok, prodoren jok je običajno znak bolečine. Težko je odkriti izvor, saj otrok še ne zna pokazati, kje ga boli. Preverite, ali mu rastejo zobki, ali ima vročino, krče ali prehlad. Če sumite bolezen, se posvetujte s pediatrom.
Podpora staršem in razumevanje dojenčka
Na Dunaju obstajajo posebne ambulante za starše z jokajočimi dojenčki, kjer pediater pregleda otroka in s pogovori s starši poskuša najti vzrok za neutolažljiv jok. Izvajajo se tudi brezplačni programi za starše, ki obravnavajo teme, kot so preobremenjenost, konflikti, pomanjkanje spanja in strah pred vzgojnimi napakami. Mednarodne študije kažejo, da takšni tečaji izboljšajo partnerske zveze in pozitivno vplivajo na razvoj otrok.
Nevroznanost dokazuje, da tolaženje joka prinaša večjo samostojnost in odločnost v odrasli dobi, medtem ko metoda "cry it out" (pusti jokati) lahko vodi do preobčutljivosti na stres.
V vsakem trenutku se zavedajte, da dojenček potrebuje vašo pomoč in da nikoli ne joče brez razloga. Tudi če ne prepoznate ali razumete vzroka, ne izgubljajte živcev. Raje se predajte situaciji, bodite nesebično na razpolago in bodite z otrokom z umirjenimi mislimi. Spoštujte otroke, sočustvujte z njimi in jim podarite znanje.