V MTC Fontana v Mariboru nudijo široko paleto laboratorijskih preiskav, ki so ključne pri diagnostiki in spremljanju zdravstvenega stanja, vključno s preverjanjem nosečnosti. Razumevanje postopkov, čakalnih dob in pomenov posameznih preiskav je bistveno za pravočasno in učinkovito oskrbo.
Odvzem bioloških vzorcev v Mariboru
V okviru Službe za laboratorijsko diagnostiko opravljajo laboratorijsko diagnostično zdravstveno dejavnost za potrebe Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor ter zunanje uporabnike. Odvzemi bioloških vzorcev potekajo v Centralnem laboratoriju, področnih laboratorijih ter na dislociranih lokacijah, kot so Starše, Kamnica, Pernica, Sladki vrh, Šentilj v Slovenskih goricah, Slivnica in Hoče. Vsi pacienti lahko opravijo odvzem vzorcev na katerikoli lokaciji, ne glede na to, kje so prejeli naročilo. Preiskave, ki jih izvajajo, so v večini opravljene še isti dan ali v roku enega tedna. Izvide prejme napotni zdravnik preko e-sistema. Za splošne informacije so na voljo v delovnem času centralnega laboratorija (od 6.30 do 14.30) na telefonski številki 02 22 86 241. Delovni čas dislociranih laboratorijev in odvzemnih mest se razlikuje.
Čas odvzema in čas izvida
Priporočeno je, da se odvzem bioloških vzorcev opravi med 7.15 in 10. uro zjutraj. Ta časovni interval je pomemben, saj so referenčne vrednosti (normale) določene na podlagi vzorcev, odvzetih v tem času. Izvide za vzorce hematoloških in biokemičnih preiskav, odvzetih do 10. ure, je mogoče prevzeti že naslednji dan. Za preiskave hormonov in tumorskih markerjev so izidi običajno na voljo v roku 1 do 2 dni, razen za nekatere manj pogoste preiskave.
Osnovne laboratorijske preiskave
Osnovne laboratorijske preiskave vključujejo določanje prisotnosti ali odsotnosti vnetja. Med temi je pomembna sedimentacija, ki predstavlja spontano sesedanje eritrocitov (rdečih krvničk). Sesedanju celic, ki je posledica njihove lastne teže, nasprotuje vzgon plazme.
Ključni biokemijski parametri
- Alkalna fosfataza: Encim, ki se v največji količini nahaja v jetrih in kosteh. Njegova aktivnost je pomembna pri presnovi kosti in pri nekaterih jetrnih obolenjih.
- Bilirubin: Nastaja iz hemoglobina pri razgradnji rdečih krvničk. Je končni produkt razgradnje purinov in večinoma nastaja v jetrih. Večina se ga izloči skozi ledvice, manjši del pa skozi črevo. Povišane vrednosti lahko kažejo na težave z jetri ali povečano razgradnjo rdečih krvničk.
- Ocena hitrosti glomerulne filtracije (oGF): Uporablja se kot merilo delovanja ledvic. Predstavlja oceno, koliko krvi se prefiltrira skozi ledvične glomerule v minuti. Zmanjšanje oGF kaže na zmanjšano izločevalno sposobnost ledvic, ki je sorazmerna masi delujočih nefronov. Zmanjšanje se lahko pojavi še pred kliničnimi znaki slabšega delovanja ledvic.
- Holesterol: Bistvena sestavina celičnih membran in lipoproteinov, potreben za sintezo steroidnih hormonov in žolčnih kislin. Tri četrtine holesterola v telesu nastane sintetično, četrtina pa izvira iz hrane. Povišan vnos maščob lahko zviša koncentracijo holesterola v krvi, kar poveča srčno-žilno ogroženost. Na njegovo koncentracijo vplivajo hormoni in starost, maksimum pa doseže med 45. in 60. letom.
- HDL holesterol: Prenašalec odvečnega holesterola iz tkiv v jetra. Na njegovo vsebnost vplivajo kajenje, telesna aktivnost, hormoni, spol in starost. Višja vsebnost HDL holesterola znižuje tveganje za srčno-žilne zaplete.
- LDL holesterol: Povišan LDL-holesterol omogoča pravočasno odkrivanje tveganja za aterosklerotična obolenja in je indikacija za zdravljenje z zdravili, ki znižujejo raven lipidov. Ima pomembno vlogo pri nastanku srčno-žilnih bolezni, saj je povezan z nalaganjem lipidov v žilah. Kombinacija povišanega LDL-holesterola in povišanih trigliceridov predstavlja izredno veliko tveganje.
- Hemoglobin: Rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo in se nahaja v rdečih krvničkah. Njegova koncentracija je laboratorijski parameter za diagnozo anemije (slabokrvnosti).
- Železo: Človeško telo vsebuje 4-5 g železa, ki ga vnašamo s hrano. Največ ga je v hemoglobinu, manj pa v mioglobinu, jetrih, vranici, kostnem mozgu in ledvicah. Skoraj vse železo v krvi je vezano na transferin, skladišči pa se v jetrih v obliki feritina.
- Feritin: Protein, pomemben za znotrajcelično shranjevanje železa in detoksikacijo. Nahaja se v jetrih, vranici, kostnem mozgu, srčni mišici, placenti in tumorskem tkivu. Določanje feritina pomaga pri diagnosticiranju pomanjkanja železa in hipokromnih anemijah. Zmanjšana vrednost feritina kaže na izčrpanje zalog železa.
- Transferin: Prenaša železo iz tankega črevesa do kostnega mozga, kjer se tvorijo rdeče krvničke. Preprečuje izgubljanje železa skozi ledvice in zastrupitve z železom.
- Glukoza: Najpomembnejši monosaharid v krvi, ki služi kot vir energije za celične funkcije.
- Glikolizirani hemoglobin (HbA1c): Izraža povprečni nivo glukoze v krvi v preteklih 2-3 mesecih.
Elektroliti in minerali
- Magnezij: Največji znotrajcelični kation, ki kot sestavni del številnih encimov sodeluje pri različnih telesnih procesih. Sodeluje pri uravnavanju celične prepustnosti ter delovanju živčnega sistema in mišic. Večina magnezijevih ionov je shranjenih v kosteh.
- Kalij: Glavni kation znotrajcelične tekočine, ključen za aktivnost živčnih in mišičnih celic. V telo se vnaša s hrano in absorbira v tankem črevesu.
- Natrij: Glavni kation zunajcelične tekočine, ki v telo prehaja v obliki NaCl z absorpcijo iz hrane in se izloča z urinom. Skupaj s kloridom vzdržuje osmotski tlak in kislo-bazično ravnotežje.
- Kalcij: Naše telo vsebuje približno 1 kg kalcija, od česar je 99 % vezanega v kosteh. Kalcijevi ioni vplivajo na krčenje srca in skeletnih mišic, so nujni za delovanje živčnega sistema ter igrajo pomembno vlogo pri strjevanju krvi in mineralizaciji kosti.
- Kloridni anion: Glavni anion zunajcelične tekočine, ki skupaj z natrijevim kationom vzdržuje osmotski tlak in kislo-bazično ravnotežje. V telo se vnaša s soljo.
Hormoni in tumorski markerji
- Humani horionski gonadotropin (hCG): Hormon, ki nastaja v placenti med nosečnostjo. Njegovo določanje v krvi je ključno za potrditev nosečnosti.
- α-fetoprotein (AFP): Glikoprotein, ki se med nosečnostjo nahaja v zarodku in prehaja v materino kri. Povišane vrednosti AFP pri nosečnicah so lahko indikatorji več plodov ali anomalij ploda (spina bifida, anencefalija, atrezija požiralnika). Merjenje AFP skupaj z drugimi testi (hCG in nekonjugiran estriol) se uporablja kot presejalni test za določanje Downovega sindroma. Pri odraslih zdravih osebah je AFP prisoten v zelo majhnih količinah. Povišane vrednosti pri odraslih lahko kažejo na akutni virusni hepatitis, cirozo jeter, obstruktivni ikterus ter raka trebušne slinavke, pljuč in želodca. Je relativno nespecifičen tumorski marker.
- CA 15-3 (karcinomski antigen 15-3): Nastaja v sekretornem epiteliju dojk, pljuč, gastrointestinalnih organov in maternice. Zvišana koncentracija se pojavi pri večini bolnic z metastazirajočim karcinomom dojke. Ni specifičen označevalec ne za organ ne za vrsto tumorja, lahko pa pripomore k zgodnjemu odkrivanju raka na dojkah v kombinaciji z drugimi metodami.
- CA 19-9 (karcinomski antigen 19-9): Visoke vrednosti so značilne za pankreasni, kolorektalni, želodčni in jetrni karcinom. Uporablja se tudi za ločevanje malignih in benignih obolenj pankreasa. Pri benignih obolenjih so vrednosti le zmerno povišane. V kombinaciji z drugimi metodami se uporablja za spremljanje bolnikov z gastrointestinalnimi karcinomi.
- CEA (karcinoembrionalni antigen): V času embrionalnega razvoja nastaja v prebavnem traktu in pankreasu, po rojstvu pa vrednosti padejo. Pri malignih obolenjih vrednosti CEA porastejo. Pomemben je za prognozo in spremljanje terapije pri kolorektalnem, želodčnem, prostatičnem, pankreasnem in bronhialnem karcinomu ter karcinomu dojk in jajčnikov. Vrednosti so lahko zmerno zvišane tudi pri benignih boleznih.
- PSA (Prostatični specifični antigen): Serinska proteaza, ki sodeluje pri nastanku semenske tekočine. Nastaja v epitelnih celicah prostatične žleze. Je visoko specifičen za prostato, ne pa tudi tumorspecifičen. Povišane vrednosti lahko pomenijo spremembe na prostati, ki niso nujno maligne, temveč so lahko povezane tudi z vnetjem prostate ali benigno hiperplazijo. Določanje serumske koncentracije PSA je pomembno za zgodnje odkrivanje raka prostate, spremljanje poteka bolezni in uspešnosti zdravljenja. Vrednost T-PSA med 4-10 µg/L omogoča ločevanje med benigno hiperplazijo in karcinomom prostate z določitvijo deleža proste frakcije PSA (F-PSA).
Kako deluje test nosečnosti?
Preiskave ščitnice
Ščitnica je ključna za uravnavanje presnovnih procesov, rasti in razvoja. Motnje v njenem delovanju se kažejo kot hipertiroidizem (prekomerno delovanje) ali hipotiroidizem (zmanjšano delovanje). Pri hipertiroidizmu pride do pospešene presnove, kar se lahko kaže kot povečan utrip srca, tresenje rok, živčnost, potenje in utrujenost. Delovanje ščitnice uravnava hipotalamo-hipofizno-ščitnična os preko povratne zanke, kjer hipofiza izloča TSH (tiroidno stimulirajoči hormon), ki spodbuja sintezo in izločanje ščitničnih hormonov T3 (trijodtironin) in T4 (tetrajodtironin ali tiroksin).
- Anti TPO: Ščitniška protitelesa, ki delujejo proti encimu tiroidni peroksidazi (TPO). Povzročijo vnetno reakcijo v ščitničnem tkivu in nastanek avtoimunih bolezni ščitnice, kot sta Bazedovka (Gravesova bolezen) in Hashimotov tiroiditis.
- Anti TG: Ščitniška protitelesa, ki delujejo proti tiroglobulinu (TG). Prav tako sodelujejo pri nastanku avtoimunih bolezni ščitnice. Pogosto se pojavljajo v kombinaciji z anti TPO.
Nenačrtovana nosečnost in genetske preiskave
Čeprav nosečnost lahko enostavno preverite z urinskimi testi, ginekolog za potrditev nosečnosti običajno zahteva tudi analizo krvi za hormon hCG. V osmem tednu nosečnosti ginekolog opravi prvo ultrazvočno preiskavo za ugotavljanje lege nosečnosti (v maternici ali izvenmaternična), števila plodov, vitalnosti plodovih srčnih utripov ter določitev pričakovanega termina poroda. Okrog osmega tedna nosečnosti vas lahko napotijo na dvojni hormonski test v kombinaciji z nuhalno svetlino, s katerima se ugotavljajo morebitne kromosomske nepravilnosti ploda, kot so Downov sindrom ali Edwardsov sindrom.
Če nimate izbranega ginekologa ali ta ne izvaja merjenja nuhalne svetline, vam priporočajo izbiro enega od ginekologov v Mariboru.
Avtomatizirana čakalnica in odvzem bioloških vzorcev
V MTC Fontana so uvedli avtomatizirano čakalnico. Ob prihodu je potrebno vzeti čakalni listek, ki vas uvrsti v čakalno vrsto. Številko spremljate na zaslonu. Zelena številka pomeni, da ste na vrsti pri sprejemnem okencu, kjer boste prejeli črtne kode za zaposlenega na odvzemu. Rdeča številka pomeni, da ste na vrsti pri odvzemu (v pripadajoči sobi). Vsi pacienti gredo najprej na odvzem krvi, nato pa na odvzem urina.
Neinvazivni predrojstni test (NIPT)
Nosečnica lahko neinvazivni predrojstni test (NIPT) na napotnico opravlja le v primeru, ko rezultati meritve nuhalne svetline (NS) in dvojnega hormonskega testa (DHT) pokažejo povišano tveganje za kromosomske nepravilnosti pri plodu. V takem primeru je potrebno poklicati na KLINIČNI INŠTITUT ZA GENETSKO DIAGNOSTIKO (KIGD) na številko 02-321 1159, kjer vam bodo določili termin za posvet s specialistom klinične genetike in odvzem krvi. Napotnice za NIPT ni mogoče uveljavljati "za nazaj". Če ste upravičeni do izbire med NIPT in AC/BHR (amniocenteza/biopsija horionskih resic), lahko na napotnico opravite le eno od preiskav. Opravljen NIPT z negativnimi rezultati ne omogoča opravljanja AC/BHR.
Prenatalna genetska diagnostika
Prenatalna genetska diagnostika je indicirana po pozitivnem NIPT, pozitivni družinski anamnezi, pozitivnih presejalnih testih iz materinega seruma ali patološkem UZ. Invazivna prenatalna diagnostika se izvaja v 12. tednu nosečnosti (biopsija horionskih resic) ali v 16.-18. tednu (amniocenteza). Na KIGD najprej opravijo hitro testiranje najpogostejših trisomij (13, 18, 21) in spolnih kromosomov s QF-PCR analizo, čemur sledi molekularna kariotipizacija. Ciljano se analizirajo mutacije pri prenašalcih dednih bolezni, če so te že potrjene pri starših. Izvajajo se tudi FISH analize kostnega mozga za diagnostiko in prognozo bolezni ter analize neuravnoteženih strukturnih genomskih napak z visoko resolucijo. Metoda sekvenciranja nove generacije omogoča analizo vseh poznanih klinično pomembnih genov, ki so vzrok monogenskih bolezni ali prispevajo k razvoju kompleksnih bolezni. V Laboratoriju za medicinsko genetiko uporabljajo različne panele genov in klinični eksom.
Samoplačniške preiskave
Preiskave, ki jih izvajajo v laboratoriju, je mogoče opraviti tudi samoplačniško. Samoplačniki ne potrebujejo napotnega dokumenta. Za želene preiskave se lahko dogovorite na dan odvzema v sprejemni pisarni.
tags: #krvni #test #nosecnosti #fontana #maribor