Arterijska hipertenzija, ki jo pogosto imenujemo tudi zvišan krvni tlak, je nekoč veljala za bolezen odraslih. Danes pa se soočamo z vse bolj zaskrbljujočim pojavom - vse več otrok, celo najmlajših, oboleva za to civilizacijsko boleznijo. Zdravniki kot glavni krivec za to spremembo izpostavljajo vse slabši življenjski slog sodobnih generacij, ki ga zaznamujejo neustrezna prehrana, pomanjkanje gibanja in čezmerna telesna teža. Kljub temu, da se hipertenzija pri otrocih običajno ne pojavi v tako zgodnji starosti, je pomembno razumeti njene vzroke, simptome in posledice že od najzgodnejšega obdobja.
Kaj je arterijska hipertenzija pri otrocih?
Arterijska hipertenzija pri otrocih pomeni, da je krvni tlak v arterijah trajno povišan nad normalnimi vrednostmi, ki so specifične za njihovo starost, spol in telesno višino. Ta stalna obremenitev srca in ožilja zahteva od srca večje napore za črpanje krvi skozi ožje ali manj prožne žile. Če zvišanega krvnega tlaka pri otrocih ne prepoznamo in ne zdravimo pravočasno, lahko negativno vpliva na razvoj srca, ledvic in drugih vitalnih organov, kar lahko vodi v resne zdravstvene težave v odraslosti. Pri dojenčkih in majhnih otrocih so vrednosti krvnega tlaka bistveno nižje kot pri odraslih, vendar je že takrat lahko prisotno tveganje, zlasti če obstajajo prirojene bolezni ali drugi dejavniki tveganja.
Razumevanje krvnega tlaka pri dojenčkih in otrocih
Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene arterij. Izraža se z dvema vrednostma: sistolično (zgornjo) in diastolično (spodnjo) vrednostjo. Pri otrocih so normalne vrednosti odvisne od starosti, spola in telesne višine. Pediater običajno meri krvni tlak pri rednih pregledih, da preveri, ali se otrokovo srčno-žilno zdravje razvija normalno. Ker se otrokovo telo s starostjo spreminja, se spreminja tudi njegov normalen krvni tlak.
Na primer, za eno leto starega otroka je primeren tlak nižji od vrednosti 106/59 mm Hg. Za 130 cm visokega dečka je meja 121/74 mm Hg, za enako visoko deklico pa 122/75 mm Hg. Krvni tlak najstnikov je primerljiv z odraslimi. Pri njih govorimo o visoko normalnem krvnem tlaku, če je ta višji od 120/80 mm Hg. Meja za hipertenzijo pri odraslih pa je vrednost 140/90 mm Hg.
Pri merjenju krvnega tlaka pri dojenčkih in majhnih otrocih je ključno upoštevati določene pogoje. Manšeta za merjenje mora imeti pravo velikost glede na velikost ekstremitete, na kateri merimo. Pri merjenju krvnega tlaka pri novorojenčkih poskrbite tudi za tiho okolje, da bo meritev natančnejša. Otrok mora že ob rojstvu opraviti vrsto telesnih pregledov, med katerimi je tudi merjenje krvnega tlaka. Normalna vrednost neonatalnega krvnega tlaka je običajno med 40 in 90 mm Hg. Če je krvni tlak nižji od 40 ali višji od 90, to kaže na nenormalno stanje, ki zahteva pozornost.
Vzroki za hipertenzijo pri otrocih: Od dednosti do življenjskega sloga
Glede na vzroke nastanka delimo hipertenzijo na primarno in sekundarno.
Primarna hipertenzija: Pri tej vrsti ne poznamo neposrednega vzroka. Gre za multifaktorsko bolezen, na nastanek katere vpliva več genov v kombinaciji z dejavniki okolja. Pogosto je povezana z debelostjo, pri kateri so udeleženi tako genetski dejavniki kot dejavniki okolja. Med slednje poleg čezmerne teže uvrščamo neustrezno prehrano, zlasti uživanje preveč soli, telesno nedejavnost in sedeči način življenja. Dednost ima pomembno vlogo; če imajo starši ali ožji sorodniki povišan krvni tlak, obstaja večja verjetnost, da ga bo razvil tudi otrok.
Sekundarna hipertenzija: Ta vrsta je povezana s katero drugo boleznijo, kot so ledvične bolezni, bolezni ledvičnih žil, zožitev glavne arterije - aorte ali nekatere redke hormonske bolezni, na primer čezmerno delovanje ščitnice ali nadledvične žleze. Pri teh otrocih je ključno zdraviti primarno bolezen, ki je vzrok za hipertenzijo, po potrebi pa predpišemo zdravila za uravnavanje krvnega tlaka. Pri kroničnih boleznih lahko to pomeni, da bodo otroci jemali zdravila vse življenje.
Debelost je pogosto omenjena kot "mati vseh težav". Pri vzrokih, ne glede na to, ali gre za primarno ali sekundarno hipertenzijo, ne moremo mimo pomena čezmerne telesne teže, saj je skoraj polovica hipertonikov čezmerno prehranjenih.
Simptomi: Pogosto skriti, zato je previdnost ključna
Težave s krvnim tlakom pri otrocih pogosto potekajo brez očitnih simptomov, zato jih je težko prepoznati. Ko se simptomi pojavijo, so običajno blagi in lahko vključujejo:
- Glavobol
- Slaba kakovost spanja
- Omotica ali vrtoglavica
- Krvavitve iz nosu
- Hitra utrujenost
Zaradi odsotnosti jasnih simptomov je še posebej pomembno, da starši in zdravniki redno spremljajo krvni tlak pri otrocih, še posebej pri tistih z višjo telesno težo ali drugimi dejavniki tveganja.
Diagnostika: Natančnost je ključnega pomena
Diagnoza hipertenzije pri otrocih zahteva natančne meritve krvnega tlaka in ugotavljanje možnih vzrokov. Danes je zlati standard ambulantno 24-urno merjenje krvnega tlaka (Holter), pri katerem se tlak meri vsakih 15 minut čez dan in vsakih 30 minut ponoči. Ta metoda omogoča natančen vpogled v nihanja krvnega tlaka in preprečuje napačne diagnoze. Pomembno je, da se za merjenje uporabljajo aparati, ki so validirani za otroke, saj netočne meritve lahko vodijo do napačnega zdravljenja.
Za potrditev diagnoze je običajno treba opraviti vsaj tri meritve v različnih obdobjih, pri čemer je treba upoštevati pravila za pravilno merjenje: mirno okolje, ustrezna velikost manšete, otrok naj miruje, ne sme biti preveč oblečen, meritev se opravi sede ali leže, z neprekrižanimi nogami, manšeta pa mora biti v višini srca.
Zdravljenje in preventiva: Sprememba življenjskega sloga kot prva linija obrambe
Ko pri otroku ugotovimo hipertenzijo, jo najprej poskušamo uravnati z izboljšanjem življenjskega sloga. Če so otroci debeli, je prvi korak hujšanje ali vsaj ohranjanje telesne teže, kar dosežemo z zdravo prehrano in gibanjem.
Prehrana: Posebno pozornost je treba nameniti zmanjšanju vnosa soli. Slovenci v povprečju porabimo kar 10-krat več soli od priporočene količine, namesto enega grama na dan zaužijemo kar deset. V prehrano je treba vključiti veliko sadja, zelenjave, polnozrnatih živil in beljakovin.
Gibanje: Otroke je treba spodbuditi k gibanju. Priporoča se vsaj trikrat na teden po uro in pol vadbe, zaželeno bi bilo, da bi jo izvajali vsak drugi dan. Najprimernejša je aerobna vadba, tek, skupinski športi, lahko tudi fitnes, ki ga imajo radi najstniki. Vendar naj fitnes predstavlja le 10 do 20 odstotkov celotne vadbe, preostalo naj bodo dinamične vrste vadbe. Poleg sedenja v šoli lahko otrok pred televizijo ali računalnikom preživi največ dve uri na dan.
Kljub prizadevanjem in izvajanju programov za hujšanje in učenje zdravega življenjskega sloga, so rezultati pogosto skromni. Manj kot desetini otrok uspe urediti težo in življenjske navade. Tisti, ki shujšajo, pa praviloma nimajo več zapletov, ki so povezani z debelostjo, vključno s povišanim krvnim tlakom.
Farmakološko zdravljenje: Ko spremembe življenjskega sloga niso dovolj
Pri otrocih, ki ne zmorejo uravnati krvnega tlaka s prehrano in gibanjem, se je sčasoma treba odločiti tudi za farmakološko zdravljenje. Zdravila predpišemo, ko se na telesu začnejo poznati posledice previsokega krvnega tlaka, na primer zgodnje spremembe na žilah, zadebelitev srčne mišice ali beljakovine v urinu. Za zdravljenje se običajno odločimo tudi, če ima otrok zelo visoke vrednosti krvnega tlaka ali klinične težave, povezane z njim, na primer pogoste glavobole. Približno petina otrok s hipertenzijo prejema zdravila.
Vpliv šolskega okolja in staršev
Šolsko okolje ima velik vpliv na navade otrok. Zdrave šolske malice, športne dejavnosti in osveščanje o pomenu prehrane lahko dolgoročno pripomorejo k boljšemu srčno-žilnemu zdravju. Prav tako imajo pomembno vlogo starši, ki lahko z zgledom spodbujajo zdrave navade doma. Ozaveščanje staršev je ključnega pomena, saj le tako lahko zagotovimo celovito podporo otroku pri premagovanju te zdravstvene težave.
Alarmantni podatki in prihodnost
V svetu velja, da je hipertenzija v porastu, oboleva pa od tri do štiri odstotke otrok. V Sloveniji so pred kratkim študenti medicine v Mariboru opravili raziskavo o pojavnosti hipertenzije pri 1584 otrocih mariborske regije. Meritve so sicer pri vsakem od preiskovanih otrok opravili le enkrat, pri čemer so med otroki, starejšimi od pet let, povišan krvni tlak odkrili pri kar 15 odstotkih. To je vsekakor znak za skrb, saj vemo, da povišan krvni tlak vodi v bolezni srca in ožilja ter je dejavnik tveganja za srčni infarkt in možgansko kap. Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da vse mlajši otroci, celo petletniki ali mlajši, zbolevajo za boleznimi, ki smo jih nekoč pripisovali le starejšim.
Če visokega krvnega tlaka pri otrocih ne prepoznamo in ne zdravimo pravočasno, obstaja velika verjetnost, da se bo nadaljeval v odraslost. Zato sta preventiva in ozaveščanje ključnega pomena, saj so vse te bolezni v pomembnem deležu posledica neustrezne prehrane in premalo gibanja.