Izguba službe je neprijetna situacija, ki onemogoči ali zaustavi dosego zastavljenih ciljev. Četudi se zdi prejemanje denarnega nadomestila v času po rojstvu otroka samoumevno, se vsekakor zakomplicira v primeru brezposelnosti. V Sloveniji je vsaka mamica z nekim statusom upravičena do porodniškega dopusta in nadomestila. Kaj pa, če mamica ni zaposlena oziroma nima urejenega statusa? Koliko znaša porodniška za brezposelne? Vse, kar bo bodoča mamica urejala v zvezi s prejemki, bo urejala na pristojnem Centru za socialno delo (CSD).
Starševsko nadomestilo in enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka
Starševsko nadomestilo, materinsko, očetovsko oziroma starševsko nadomestilo, ki ga ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, pripada staršem, ki so bili v zadnjih treh letih zaposleni najmanj 12 mesecev. Pravico do denarnega nadomestila imajo osebe, katerih delodajalec je plačeval vse prispevke in s tem z zakonom določena zavarovanja ter imajo pravico do dopusta.
Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka pripada vsem staršem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki tu tudi dejansko živijo. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Ta pomoč znaša 441,60 EUR in je namenjena vsem staršem, ne glede na materialni položaj, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in tukaj dejansko živijo. Pravico lahko uveljavlja mati, oče otroka ali druga oseba ter posvojitelji, če pravice ne uveljavlja eden od staršev. Pravico lahko uveljavite na CSD, ki je krajevno pristojen glede na vaše stalno ali začasno prebivališče, ali na sedežu vašega delodajalca oz. dejavnosti, če nimate stalnega ali začasnega prebivališča v Sloveniji, ali glede na kraj rojstva otroka. Pravico lahko uveljavite največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda ali najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
"Porodniška za brezposelne": Starševski dodatek
Tako imenovani ‘porodniški’ v zvezi s prejemki strokovno rečemo materinsko, očetovsko oziroma starševsko nadomestilo. Ureja ga Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki določa, da to nadomestilo, ki se sicer izplačuje ves čas starševskega dopusta, znaša sto odstotkov osnove. Odvisno je od višine plačanih prispevkov za starševsko varstvo v določenem obdobju oziroma v strnjenih dvanajstih mesecih. Te podatke CSD pridobi sam.
"Porodniška za brezposelne" je lahko starševski dodatek, za katerega zaprosijo starši, ki po rojstvu otroka niso upravičeni do prejemanja starševskega nadomestila. Starševski dodatek je namreč pomoč za vse tiste, ki ob rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Ta pravica traja eno leto, a če vlogo oddate po rojstvu otroka, za nazaj ne boste dobili denarja. Bodite torej pozorni, da vlogo oddate približno mesec dni pred predvidenim datumom poroda, če želite, da boste sredstva prejemali celotno leto porodniškega dopusta. Starševski dodatek od 1. januarja letos naprej znaša 402,18 evra na mesec, vlogo zanj najdete na spletu. Vse vloge so na voljo na spletu v pdf obliki. Izpolnijo se lahko elektronsko ali pisno v natisnjeni obliki. Pravico do starševskega dodatka mora mati uveljavljati 30 dni pred predvidenim datumom poroda in najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. Pravica preneha s tistim dnem, ko pogoji niso več izpolnjeni. Višina starševskega dodatka je usklajena z višino osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Pozor, če ste bili v zadnjih treh letih vsaj 12 mesecev zaposleni in je delodajalec tudi plačeval vse potrebne prispevke, pa vam pripada starševsko nadomestilo! Torej, tudi če ste trenutno brezposelni, pa ste v preteklosti bili zaposleni, preračunajte, ali vam morda pripada nadomestilo, ki je lahko tudi precej višje od starševskega dodatka. V tem primeru porodniška za brezposelne znaša sto odstotkov povprečne plače posameznika v zadnjem letu.
Starševski dodatek predstavlja finančno podporo, ki jo lahko prejmete po rojstvu otroka, kadar kot starš niste upravičeni do starševskega nadomestila. Ta pravica traja 365 dni od rojstva otroka, če jo uveljavite 30 dni pred predvidenim datumom vašega poroda oziroma najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. V primeru, da vložite zahtevek po tem roku, bo pravica priznana od dneva vložitve vloge.
Novinarska konferenca po seji vlade (4.12.)
Porodniška za samozaposlene osebe (s.p.)
Logična je dilema vsake ženske, ki je tudi nosilka s.p., ali bo med nosečnostjo prejemala prihodke, ki ji bodo zadostovali za normalno življenje. Kakšno nadomestilo bo prejemala in ali ji sploh pripada? Poiskali smo nekaj najpogostejših vprašanj in odgovore nanje. Vsekakor. Podjetnica ob plačilu prispevkov za svoj s.p plača tudi znesek za starševsko varstvo (STV), ki se ga obračuna glede na znesek zavarovalne osnove.
- Materinsko nadomestilo: Prvih 105 dni se šteje kot materinsko nadomestilo in ga lahko izkoristi le mati. Znaša 100 % osnove.
- Starševsko nadomestilo: Nadaljnjih 260 dni boste prejemali starševsko nadomestilo v višini 90 % zgoraj omenjene osnove. Za izračun je pomembna osnova, na podlagi katere so obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih. To nadomestilo ne sme biti nižje od 55 % minimalne plače na dan 31. 12. 2006, kot to določa ZUTPG.
Če ste bili v zadnjih 12 mesecih delali v tujini, se vrnili v Slovenijo, kjer ste odprli s.p., je nujno, da se o nadomestilu pozanimate na Centru za socialno delo. Odgovor na to ni enoznačen, saj je treba upoštevati več dejavnikov. V spodnji tabeli prikazujemo informativni izračun, v primeru, da si kot s.p. (Izračun ne upošteva olajšav in ostalih izjem in omejitev. Odločitev temelji na finančnih zmožnostih in načinu poslovanja. Treba je vedeti, da povišanje osnove za zavarovanje vpliva na ostale socialne transferje, kot je na primer otroški dodatek. Če plačujete višje prispevke, pomeni, da imate tudi višjo plačo. Res je. V času trajanja porodniškega dopusta ne smete delati, ni pa vam treba s.p.-ja zapreti. V primeru, da imate zaposlene, lahko podjetje nemoteno posluje dalje. Če pa ste sami nosilci vseh aktivnosti in ne želite tvegati prekinitve pogodbe, je smiselno, da za čas porodniškega dopusta koga zaposlite, najamete študente ali pa imenujete prokurista. Če se odločite, da med porodniškem ne boste poslovali, s.p. »miruje«. Vsi fiksni stroški, povezani s s.p.-jem, pa nastajajo (npr.
Prednosti, ki jih prinaša porodniška v času lastnega s. p. V Sloveniji imamo veliko srečo, da so lahko mame dolgo doma s svojimi otroci. V večini držav je čas namenjen negi otroka skopo odmerjen. Kljub tej ugodnosti pa mnogim ženskam nemirni duh ne dovoli dolgega vztrajanja doma. Sicer pa tudi samostojna podjetnica lahko izkoristi skrajšan delovni čas (do otrokovega 3.
Kaj pa popoldanski s.p.? V času porodniškega dopusta je vaša služba nega otroka, ki jo morate opravljati od 8.00 do 16.00. Ostalo je prosti čas, ki ga lahko namenite tudi pridobitni dejavnosti, torej delu preko popoldanskega s.p.ja.
Vlogo za izrabo pravice do nadomestila za materinski in starševski dopust je treba oddati na Centru za socialno delo, na področju katerega imate stalno prebivališče. Kaj pa računovodsko? Kako bo sedaj s poslovanjem s.p.? Ena obveznost iz naslova vodenja s.p. pa vseeno ostaja. Vsak mesec je treba oddati obrazec za obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike (PODO-OPSVZ), v katerem se v rubriki »zadržanost od dela« vpiše razlog zadržanosti. Če boste poslovanje prekinili, lahko na podlagi CDS odločbe zaprosite za znižanje akontacije. Ob koncu poslovnega leta boste oddali bilanco, ki bo za tekoče leto (mogoče) negativna.
Če se pripravljate na nosečnost ali na porodniški dopust in imate svoje podjetje (s.p.), morate dobro preveriti ovire in priložnosti, ki jih postavlja zakonodaja. Vsekakor je smiseln pogovor z dobrim računovodjem, ki vam lahko pomagal pri vseh izračunih, in »kaj pa če« situacijah. … in veliko sreče v novi vlogi.
Denarno nadomestilo za brezposelne
Denarno nadomestilo uveljavljate z vlogo, ki jo lahko oddate po spletu, osebno ali po pošti že ob prijavi v evidenco brezposelnih. Zato pri tem preverite vse potrebno za denarno nadomestilo. S 1. 1. 2026 so pričela veljati določila Zakona o urejanju trga dela, ki zvišujejo najnižji in najvišji znesek denarnega nadomestila. Določena sta v deležu minimalne plače in se z njo tudi usklajujeta. Vsem, ki bi želeli sami pridobiti informativni izračun denarnega nadomestila po novem, je na voljo spletni kalkulator.
V informativnem izračunu je upoštevan tudi višji znesek minimalne plače, ki je bil objavljen 30. 1. 2026 in velja od 1. 1. 2026. Informativni izračun višine in obdobja trajanja nadomestila je splošen, okviren in ni zavezujoč. Uporabite kalkulator!
Upravičenost do denarnega nadomestila:
- Pred nastankom brezposelnosti ste bili zavarovani za brezposelnost najmanj 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih.
- Ste mlajši od 30 let in ste bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani za brezposelnost najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih.
- Imate plačane prispevke za zavarovanje za brezposelnost (izjema je, če ste bili v zavarovanje vključeni na podlagi delovnega razmerja, delodajalec pa prispevkov za vas ni plačal).
- Ste brezposelni in vam delovno razmerje ni prenehalo po vaši krivdi ali volji.
Kaj to pomeni? Ste prijavljeni v naši evidenci in oddate vlogo za uveljavljanje denarnega nadomestila po prenehanju obveznega zavarovanja.
Oddaja vloge:
Vlogo za denarno nadomestilo lahko oddate:
- Po spletu: Na portalu PoiščiDelo.si. Brez digitalnega potrdila (s strežniškim podpisom) ali z digitalnim potrdilom.
- Osebno: Pri območni službi ali uradu za delo, kjer ste prijavljeni ali se prijavljate kot brezposelni. Obrazec lahko izpolnite skupaj z referentom ali pa ga predhodno naložite z našega spletišča, ga natisnete, izpolnite, lastnoročno podpišete in prinesete s seboj. Ne pozabite osebnega dokumenta s sliko.
- Po pošti: Naslovite jo na glavno pisarno območne službe, kjer ste prijavljeni ali se prijavljate kot brezposelni. Obrazec si naložite z našega spletišča, ga natisnete, izpolnite in lastnoročno podpišete. Priložite kopijo pogodbe o zaposlitvi in morebitne druge potrebne dokumente.
Mirovanje pravice do denarnega nadomestila:
Če pravice do denarnega nadomestila zaradi njenega mirovanja niste v celoti izkoristili, lahko po prenehanju razlogov za mirovanje uveljavljate preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila. Pravica do denarnega nadomestila miruje v obdobju:
- služenja vojaškega roka ali nadomestne civilne službe,
- pripora ali prestajanja zaporne kazni do 6 mesecev,
- prejemanja starševskega nadomestila ali dodatka,
- vključitve v javna dela ali poklicno rehabilitacijo,
- nebivanja v Sloveniji,
- opravljanja naloge družinskega pomočnika do 10 mesecev.
Vključitev v delo:
Preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila lahko uveljavljate tudi zaradi vključitve v delo, zaradi katerega vam je prenehala pravica do nadomestila, pri čemer na podlagi takšnega dela niso izpolnjeni pogoji glede zavarovalne dobe za uveljavitev nove pravice. Če na podlagi opravljenega dela po prenehanju pravice do nadomestila lahko uveljavite novo pravico, se imate možnost odločiti, ali boste uveljavili preostalo obdobje še neizkoriščene pravice ali boste uveljavili novo pravico. Kadar je trajanje pravice do neizkoriščenega dela nadomestila daljše od trajanja nove pravice, lahko namesto nove pravice uveljavite preostali, še neizkoriščeni del nadomestila. O takšni odločitvi nas morate pisno obvestiti.
Plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
Če ste brezposelni in vam po izteku pravice do denarnega nadomestila manjka največ eno leto do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, lahko uveljavljate pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev. Za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izpolnite in oddate vlogo v 30 dneh po izteku pravice do denarnega nadomestila.
Novost: uveljavitev preostalega dela neizkoriščene pravice. Če ste upravičeni do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa te pravice zaradi zaposlitve niste v celoti izkoristili, imate ob ponovni brezposelnosti možnost uveljavljati preostali, še neizkoriščeni del pravice do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev.
Trajanje in višina denarnega nadomestila
Trajanje denarnega nadomestila je odvisno od zavarovalne dobe:
- 2 meseca: če ste mlajši od 30 let in ste bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih.
- 3 mesece: če ste bili zavarovani od 10 mesecev do 5 let.
- 6 mesecev: če ste bili zavarovani od 5 do 15 let.
- 9 mesecev: če ste bili zavarovani od 15 do 25 let.
- 12 mesecev: če ste bili zavarovani več kot 25 let.
- 19 mesecev: če ste starejši od 53 let in ste bili zavarovani več kot 25 let.
- 25 mesecev: če ste starejši od 58 let in ste bili zavarovani več kot 28 let.
Če ste pravico do denarnega nadomestila že izkoristili in jo znova uveljavljate, se vam zavarovalna doba, od katere vam je bilo nadomestilo že odmerjeno, in zavarovalna doba na podlagi prejemanja nadomestila ne vštevata v zavarovalno dobo za odmero nove pravice do denarnega nadomestila. Pri ponovnem uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila v letu 2026 se vam nadomestilo odmeri od vse zavarovalne dobe, če ste na dan nastanka brezposelnosti:
- že dopolnili 57 let starosti in
- imate najmanj 37 let zavarovalne dobe ter
- ste v zadnjih 24 mesecih pred nastankom brezposelnosti pridobili najmanj 16 mesecev zavarovalne dobe.
Starostni pogoj za odmero pravice do nadomestila od celotne dopolnjene zavarovalne dobe se v letu 2027 zvišuje na 58 let, v letu 2028 pa na 59 let.
Višina nadomestila se spreminja glede na obdobje prejemanja:
- Prvi, drugi in tretji mesec: 80 % osnove za odmero nadomestila, vendar najmanj 70 % minimalne plače in največ 130 % minimalne plače.
- Četrti, peti in šesti mesec: 60 % osnove za odmero nadomestila, vendar najmanj 70 % minimalne plače in največ 110 % minimalne plače.
- Sedmi, osmi in deveti mesec: 60 % osnove za odmero nadomestila, vendar najmanj 70 % minimalne plače in največ 100 % minimalne plače.
- Deseti, enajsti in dvanajsti mesec: 60 % osnove za odmero nadomestila, vendar najmanj 70 % minimalne plače in največ 90 % minimalne plače.
- Od trinajstega do petindvajsetega meseca: 50 % osnove za odmero nadomestila, vendar najmanj 70 % minimalne plače in največ 80 % minimalne plače.
Denarno nadomestilo, odmerjeno za polni delovni čas, ne more biti nižje od 1.037,32 EUR bruto na mesec (70 % minimalne plače) in ne višje od 1.926,44 EUR bruto na mesec (130 % minimalne plače).
Z rastjo minimalne plače, ki od 1. 1. 2026 znaša 1.481,88 EUR bruto na mesec, se usklajuje tudi denarno nadomestilo. To pomeni, da boste prejemniki nadomestila 13. 2. 2026 prejeli izplačilo za januar 2026 v skladu z dvigom minimalne plače. Zaradi povišanja minimalne plače se zvišuje tudi lestvica najvišjih in najnižjih zneskov denarnih nadomestil.
Tisti, ki ste bili upravičeni do nadomestila v letu 2025 in ste tudi še v letu 2026 ter ste že prejeli odločbo o ponovni odmeri nadomestila, novih odločb zaradi spremembe minimalne plače ne boste prejemali. Izplačilo vašega nadomestila bomo uskladili z rastjo minimalne plače.
Glede na zvišanje mesečnega zneska minimalne plače je maksimalni znesek denarnega nadomestila (1.926,44 EUR bruto) presegel maksimalni znesek, ki je veljal za obmejne delavce (1.785,00 EUR bruto). To pomeni, da ste obmejni delavci od 1. 1. 2026 izenačeni z ostalimi prejemniki denarnega nadomestila v Sloveniji.
Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, 112. do 116. člen) ureja posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi za predstavnike delavcev, delavce pred upokojitvijo, nosečnice in starše, invalide in odsotne zaradi bolezni. Če ste v kateri od navedenih skupin in vam je pogodba o zaposlitvi odpovedana v nasprotju z omenjenimi določbami ZDR, morate za ugotovitev nezakonitosti v 30 dneh od vročitve odpovedi vložiti tožbo pri pristojnem delovnem sodišču ali se z delodajalcem dogovoriti za reševanje spora z mediacijo.
Dodatne informacije in pomoč
Za informacije in pomoč pri izpolnjevanju obrazcev lahko pokličete na kontaktni center 080 20 55 (brezplačen klic).
Poglejte serijo videoposnetkov v slovenskem znakovnem jeziku za osnovne informacije o denarnem nadomestilu.
Če se soočate z brezposelnostjo v času nosečnosti, je povsem razumljivo, da se počutite izgubljena in preobremenjena. Res je težko. A pomembno je, da veste, da obstajajo možnosti in socialne pravice, ki jih lahko uveljavljate, da boste lažje poskrbeli zase in za svojega otroka. Ob tem se lahko obrnete tudi na svetovalnico, kjer vam bodo prisluhnili in pomagali pri naslednjih korakih. Pokličete jih lahko na brezplačno telefonsko številko 080 5003, ki je odprta vsak delovnik med 10. in 16. uro.
tags: #mi #pripada #porodniska #brezposelna