Prehrana v prvem letu življenja dojenčka predstavlja eno najbolj pomembnih naložb v njegovo prihodnje zdravje. Vpliv te naložbe sega daleč onkraj otroštva in lahko znatno zmanjša tveganje za razvoj kroničnih bolezni, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, čezmerna telesna masa ter bolezni srca in ožilja, celo v odrasli dobi. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje. Zato je skrbna izbira živil in načinov hranjenja ključnega pomena za zagotavljanje optimalne rasti, razvoja in dolgoročnega zdravja otroka.
Dojenje: Najbolj naraven in idealen način hranjenja
Dojenje je nedvomno najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse ključne potrebe dojenčka za njegovo rast in razvoj. V tem obdobju je še posebej pomembno, da matere upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere, saj uravnotežena prehrana matere neposredno vpliva na kakovost materinega mleka. Materino mleko je izredno dobro prebavljivo, vsebuje prebavne encime in se njegova sestava celo spreminja med samim hranjenjem, da optimalno zadovoljuje potrebe dojenčka. Poleg tega je dojenje praktično, saj mati in oče privarčujeta čas in denar, ki bi sicer bila potrebna za nakup in pripravo mlečne mešanice.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča dojenje vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, nato pa, dokler to še želita mati in otrok, saj zgornje omejitve za trajanje dojenja ni. Številne raziskave potrjujejo koristi dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo kot celoto, vključno z manjšim tveganjem za razvoj insulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1 in 2 ter boljšim miselnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z dojenčki, hranjenimi po steklenički z mlečno formulo.
Po nasvetu pediatra se dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa od prvega tedna po rojstvu dalje daje vitamin D (400 ME). Nedonošenčki, zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu pa po nasvetu pediatra potrebujejo dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.
Dojenje
Uvajanje dopolnilne prehrane: Ključni mejniki
Uvajanje dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane se priporoča po dopolnjenem 4. mesecu, vsekakor pa pred dopolnjenim 6. mesecem starosti. V prvih šestih mesecih življenja dojenčki namreč podvojijo svojo porodno težo, do prvega leta pa jo celo potrojijo, kar pomeni, da energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko ne zadostuje več za njihovo hitro rast. Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički.
Novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan, po 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo je reakcijo povzročilo.
- Obdobje od rojstva do 4. meseca: V tem obdobju je mleko dojenčkova celotna hrana in pijača. Novorojenčka hranimo 8- do 12-krat na dan oziroma vedno, kadar je lačen. Od petega tedna do treh mesecev starosti se število obrokov postopno zmanjšuje, prav tako se krajša dojenje samo, ki traja v začetku od 20 do 30 minut.
- Obdobje od 5. do 8. meseca: Materino mleko ali prilagojeno mleko je še vedno glavna hrana na jedilniku dojenčka. Če je zadovoljen, zdrav, pridobiva telesno težo in normalno spi, ni vzroka za hitro uvajanje drugih vrst hrane. Če pa se zdi, da je zelo lačen, malo spi in ponoči zahteva več obrokov, je to lahko znak za uvajanje goste hrane. Pri uvajanju novih živil začnemo s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem (uvajanje kosila). Če dojenček ne prenaša korenčka, mu lahko ponudimo bučo, cvetačo, brokoli, kolerabo, koromač ali bučke. Količino zelenjave postopno povečujemo. Po približno tednu dni uvajanja zelenjave preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo, ki ji dodamo rastlinsko olje. Tretji teden po uvedbi dopolnilne hrane postopno ponudimo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo, ki lahko nadomesti en mlečni obrok. Kaša, pripravljena iz sveže zelenjave, je bogat vir vitaminov. Po 6. mesecu lahko še en mlečni obrok (večerjo) postopoma nadomestimo z mlečno-žitno kašo, ki ji dodamo pretlačeno sadje ali sadni sok.
- Obdobje od 9. do 12. meseca: Dojenček postaja enakopraven član družine. Nepogrešljiva oprema je otroški stolček za hranjenje. Dojenček se tako prilagaja hišnemu redu in z zanimanjem sodeluje pri hranjenju. V tem obdobju lahko ponudimo meso, ribe, jajčni rumenjak. Žitaric, ki vsebujejo gluten (kruh, pecivo), naj ne bi užival pred 6. mesecem. Čeprav dojenček pred prvim letom naj ne bi užival kravjega mleka, ga lahko uporabljamo kot dodatek pri pripravi jedi, dovoljeni so tudi polnomastni mlečni izdelki (npr. jogurt, skuta). Pri uvajanju novih okusov bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek.
Prehod na prilagojeno družinsko prehrano
Prehod na prilagojeno družinsko prehrano se začne po 10. mesecu starosti, postopoma pa sledi do drugega leta otrokove starosti. Ob vsakem obroku trdne hrane je pomembno, da otrok popije tudi vodo, večinoma v dopoldanskem času. Nikakor niso primerni čaji z dodatkom sladkorja. Tudi sadni in zelenjavni sokovi vsebujejo sladkor in druge ogljikove hidrate, ki lahko povzročijo zobno gnilobo in povečajo tveganje za debelost.
Pomembno je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev, odsvetuje se pitje sladkih pijač in sadnih sokov. Prav tako je treba biti previden pri živilih, ki vsebujejo trans maščobne kisline, ter pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi), živilih s koščico ali kostmi, ter živilih, ki lahko povzročijo zadušitev. Postopoma je treba uvajati tudi živila, ki napenjajo (stročnice, zelje).
Posebna priporočila in pomisleki
- Alergije: Glede dojenja veljajo enaka priporočila za vse dojenčke, tudi za tiste s povečanimi tveganji za alergije. Kadar dojenje ni mogoče, se dojenčku s tveganjem za razvoj alergijske bolezni po nasvetu pediatra daje beljakovinski hidrolizat kravjega mleka. Druge mlečne beljakovine ali sojini/riževi preparati nimajo dokazanega preventivnega učinka pri razvoju alergij. Ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da poznejše uvajanje alergenih živil zmanjša tveganje za razvoj alergij pri otrocih z večjim tveganjem.
- Vitamini in minerali: Pomanjkanje vitaminov lahko povzroči motnje v telesnih funkcijah in bolezni. Prav tako je pomembno zagotoviti zadosten vnos železa, ki se iz nekaterih živil slabše absorbira. Priprava nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka se močno odsvetuje zaradi neustrezne hranilne sestave.
- Količina mleka: Novorojenček, ki je hranjen po steklenički, bo v prvem mesecu pri vsakem obroku popil 60-90 ml mleka, obrok pa bo zahteval vsake tri do štiri ure. Dojeni dojenčki običajno popijejo manjšo količino mleka in se zato hranijo pogosteje. Konec prvega meseca bo dojenček pri posameznem obroku popil že 120 ml mleka. Pri 6 mesecih bo dojenček pri posameznem obroku popil med 180 in 240 ml mleka, približno na 5 ur. Količina mleka je odvisna od dojenčkove telesne teže. Formula za izračun potrebne količine mleka je teža dojenčka, deljena z 0,7 in pomnožena s 100. Vendar je najboljše, da dojenčka opazujete in se mu prilagajate, namesto da se strogo držite tabel in fiksnih količin.
- Nadomestki materinega mleka: Kadar iz različnih razlogov dojenje ni možno ali izvedljivo, se priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. Te so razdeljene na začetna in nadaljevalna mleka, prilagojena potrebam dojenčka glede na starost. Pomembno je, da starši ne dobijo slabe vesti zaradi izbire mlečne formule, saj je to za mater, ki želi le najboljše za svojega otroka, lahko zelo občutljiva tema.
- Previdnost pri določenih živilih: Potrebna je previdnost pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi), živilih s koščico ali kostmi, ter živilih, ki lahko povzročijo zadušitev.
Ključ do zdravega odnosa do hrane
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom in se nadaljuje v prvih dveh letih življenja. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vplivata na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo priložnost, da se že v prvih mesecih srečajo z raznovrstnimi vonji in okusi preko materinega mleka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
Pri uvajanju novih živil bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku in se pogovarjajmo z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek. Z večkratnim ponujanjem novega živila mu bo le-to postalo poznano in s tem tudi hitreje sprejeto. Pomembno je, da prepoznavamo dojenčkove potrebe ter se o pričetku in zaključku hranjenja odločamo glede na njegove znake lakote in sitosti.