V Sloveniji, kljub vse večjemu zanimanju za alternativne načine poroda, možnost domačega poroda še vedno ni sistemsko urejena. To pomeni, da morajo starši, ki se odločijo za ta korak, sami poskrbeti za številne postopke, ki so v porodnišnici samoumevni, kar lahko včasih terja precej časa in energije. Ta članek raziskuje izvedljivost, administrativne korake ter praktične izkušnje povezane z rojevanjem doma v Sloveniji, pri čemer izhaja iz zbranih informacij in osebnih pričevanj.
Administrativni Postopki po Domačem Porodu
Prijava rojstva otroka je ključni prvi korak, ki ga ureja Zakon o matičnem registru (ZMatR). Ta zakon določa, da mora rojstvo otroka, ki se zgodi izven zdravstvenega zavoda, v petnajstih dneh pristojnemu organu prijaviti otrokov oče, oziroma oseba, s katero mati živi, ali mati, ko je za to zmožna. V primeru, da omenjeni ne morejo izvesti prijave, to lahko stori tudi druga oseba, ki je bila prisotna pri porodu ali je za rojstvo izvedela.
Nekateri zdravniki lahko potrdijo, da ženska ni več noseča, vendar to pomeni, da mora ženska osebno obiskati ginekologa. S potrdilom babice in zdravnika lahko oče nato na pristojnem Matičnem uradu prijavi rojstvo. Otrokovo ime je potrebno prijaviti najkasneje v tridesetih dneh od rojstva. Pomembno je vedeti, da je na prijavo otroka v matični register vezana tudi pravica do koriščenja očetovskega dopusta. Ker lahko postopek prijave otroka po rojstvu doma traja več dni, je smiselno vnaprej razmisliti, kako bo nova družinica nemoteno skupaj tudi v prvih dneh po porodu.
Za prvi pregled novorojenčka in neonatalne presejalne teste se je potrebno oglasiti pri izbranem pediatru in v porodnišnici. Če v vaši bližini deluje pediater zasebnik, ki opravlja obiske tudi doma, lahko zdravnik prvi pregled novorojenčka opravi pri vas doma. To je pogosto najboljši možen način, saj je v prvih dneh po porodu bistveno, da imata mamica in otrok kar se da nemoteno možnost spoznavanja in navezovanja, vzpostavljanja dojenja in počitka.
Prvi pregled novorojenčka lahko opravi vaš izbran pediater, ki vam ob tem izda tudi napotnico za neonatalne presejalne teste, ki jih nato opravite v porodnišnici. Druga možnost je, da očka pri pediatru dobi napotnico za pregled novorojenčka in neonatalne presejalne teste in oboje istočasno opravite v bližnji porodnišnici. V tem primeru porabite praviloma manj časa, hkrati pa z novorojenčkom ne hodite v ambulanto, kjer je povečana možnost za prenos različnih okužb (marsikje pediatri nimajo ločenih čakalnic za zdrave in bolne otroke).
Naročilnico za preiskave mora izdati zdravnik, zato je smiselno, da ženska pred porodom zdravnika seznani z namero, da bo rodila doma, in pridobi naročilnici za krvne preiskave zase (ICT) in novorojenčka (določitev krvne skupine in Rh faktorja).
Zdravstveno zavarovanje morajo starši po rojstvu otroka urediti sami v 60 dneh. V tem času lahko otrok zdravstvene storitve koristi na zavarovanje enega od staršev. V tem času mora eden od njiju izpolnjen obrazec odnesti na območno enoto ali izpostavo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in otroku urediti zdravstveno zavarovanje. Za otroka, o katerem so podatki o rojstvu vpisani v slovenski matični register, bo ZZZS sam pridobil te podatke, enako bo storil pri preverjanju podatkov o stalnem prebivališču. Otroci ne potrebujejo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj se zanje vse zdravstvene storitve krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po oddaji vloge boste nato otrokovo zdravstveno kartico prejeli na dom v 14 dneh.
Davčna številka novorojenčka s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji bo na Finančni upravi RS v davčni register vpisana po uradni dolžnosti. Staršem ni potrebno za to narediti popolnoma nič, saj bo finančni urad davčno številko novorojenčku dodelil samoiniciativno. Potrdilo o davčni številki bodo iz davčnega urada staršem poslali po pošti (približno v mesecu dni po prijavi rojstva).
Izkušnje Mamic: Realnost Domačega Poroda in Poporodnega Obdobja
Številna pričevanja mamic, ki so rodile doma ali imele izkušnje z več otroki, razkrivajo različne vidike poporodnega obdobja, ki se pogosto razlikujejo od idealiziranih predstav. Ključna tema, ki se ponavlja, je potreba po počitku in podpori, zlasti pri zapletenejših porodih ali ob hkratni skrbi za starejše otroke.
Ena od mamic, ki je rodila drugič pred petimi tedni, z razliko med otrokoma manj kot tri leta, opisuje zahtevnost situacije, ko partner dela do poznega popoldneva in je pogosto službeno odsoten. Kljub pomoči babice, sama še vedno čuti veliko breme gospodinjskih opravil, pranja in kuhanja. Uspešen dan je zanjo tisti, ko ji uspe čez dan zaspati samo eno uro, zvečer pa ne gre pred 23. uro spat. Ta izkušnja poudarja, da tudi z zunanjo pomočjo, skrb za novorojenčka in starejše otroke ter gospodinjstvo zahteva izjemno mero energije.
Druga mamica, ki je imela srečo z veliko podporo družine in je prvič rodila, opisuje, da je bil ves njen čas namenjen dojenju in negi dojenčka. Kuhala, prala in celo likala ji je mama, kar ji je omogočilo počitek. Kljub temu, da je imela carski rez in jo je patronažna sestra opozorila na strogo pazljivost, je bila deležna izjemne podpore moža in staršev, ki so ji prinesli vse potrebno. Kljub temu jo je strah prihodnjega poroda, saj se zaveda, da takrat morda ne bo imela enake podpore in da ni ravno počivala.
Tretja mamica, ki je imela tudi carski rez, kljub temu meni, da je "prekorajžna", saj se mora kljub bolečinam in utrujenosti poskrbeti za otroka in ostala nujna opravila. Mož ji sicer pomaga, ob vikendih kuha, babica pa čuva starejšega sina. Kljub temu jo skrbijo nasveti o potrebi po počitku po porodu, saj ne ve, ali so resnični in kakšne dolgoročne posledice lahko nastanejo, če se ne spoštujejo. Ni namreč tipa, ki bi "molela vse štiri od sebe" in raje kot počiva, srfanje po spletu.
Še ena izkušnja opisuje, da je bila že naslednji dan po prihodu iz porodnišnice sama z novorojenčkom in triletnikom, kar je pripeljalo do izjemne utrujenosti, bolečin v kosteh in težav z dojenjem zaradi nepočitka in neprimerne prehrane. Ta mamica se celo pošali, da bi raje šla v kakšen penzionerski dom, kot pa da bi se vrnila v službo zaradi bolečin.
Na drugi strani pa nekatere mamice poročajo o presenetljivi energiji po porodu, zlasti ob lahkih porodih brez zapletov. Ena izmed njih je po drugem porodu "pokala od energije" in je kar skakala po stopnicah, dokler jo ni patronažna sestra opozorila na dolgoročne posledice takšnega početja. Kljub temu pa se je kasneje pojavila huda utrujenost in brezvoljnost.
Pri štirih otrocih je počitek seveda težko dosegljiv, saj se večina mamic zaveda, da bodo počivale šele, ko bodo stare in betežne. Pri prvem otroku se največ počiva, pri vsakem naslednjem pa manj. Ena od mamic je pri tretjem otroku skorajda ni počivala in je takoj začela z likanjem in kuhanjem, čeprav ji je prve dni pomagala mama.
Mamica, ki je rodila pred šestimi tedni in ima doma dva otroka z razliko 25 mesecev, je koristila očetovski dopust, ki pa se je hitro končal. Praktično ni počivala, le po kosilu je večkrat zaspala z obema otrokoma skupaj, kar ji je zelo prijalo. Zdaj vidi, kakšen "luksuz" je bila prva porodniška, saj je lahko starejšo hčerko pustila doma in uživala z obema. Kljub trenutnim naporom uživa vsak trenutek, še posebej, ker imajo prespane noči, kar je "zlata vredno".
Druga mamica, ki ni počivala, ker je mislila, da mora biti "frajerka" in da porod ni nič posebnega, je kasneje imela težave z mlekom in kondicijo, zato je kronična utrujenost trajala zelo dolgo. Obžaluje, da ne more ponoviti začetka, vendar je zdaj pametnejša za druge. Opisuje, kako so že prvi dan iz porodnišnice kuhali večerjo, šli na novoletno zabavo, nato pa so se pojavile težave z vnetjem hemoroidov in šivi. Kljub temu je vse potekalo, pranje je bilo potrebno, likanje pa je začela šele v drugem tednu. Tudi peka kruha in nakupovanje sta bila izvedljiva z dobro organizacijo in zalogo osnovnih živil. Zjutraj je zrihtala sina za vrtec, kuhala kavo možu, nato pa prve tedne še vedno šla nazaj spat za kakšni 2 uri.
Katja, ki pričakuje drugega otroka in njen mož pride domov okrog pete ure, upa na pomoč mame za kosila in sprehode s starejšim otrokom. Šalo dodaja, da bo vsaj hitro dobila nazaj prejšnje kilograme.
Pri četrtem otroku, ki je bil rojen hitro in brez problemov, je mamica takoj začela z vsemi opravili, kuhanjem, pranjem in pospravljanjem, medtem ko sta večja otroka hodila v šolo, tretji pa je bil pri njej. Vendar pa je bila s tem obsedena s čistočo in pospravljanjem, kar si je nakopala težave. Prehladila si je maternico, ki se ni hotela krčiti, kar je povzročilo neznosne bolečine. Sredi noči jo je zagrabil tak krč, da ni mogla vstati, kar je bilo še posebej težko, ko se dojenček joka, ona pa mu ne more pomagati. Dobila je antibiotike, manj je pospravljala in ni hodila ven. Občutek, ko dojiš in hkrati jemlješ zdravila, ni dober. Zato poudarja, da se je potrebno po najboljših močeh paziti.
Fizioterapevtka svetuje, kako pravilno dvigujemo dojenčka
Nekatere mamice opozarjajo, da se posledice nepočitka ne čutijo takoj, temveč šele pri 50. letih, ko bo žal, da niso pazile. Možne posledice so težave s križem, hude bolečine, povešanje maternice, skratka "razštelano" stanje spodaj. Po porodu je počitek nujen, da se vse normalizira nazaj. Možni problemi so tudi inkontinenca in osteoporoza, ter druge težave, ki pestijo starejše ženske.
Vendar pa nekatere mamice, ki niso počivale niti v porodnišnici, ker so bile same v sobi, in so se kljub dvigovanju in prenašanju zelo dobro počutile, zatrjujejo, da so s tem vse v redu. Tudi prvega počitka niso mogle izkoristiti tako kot prvič in se niso počutile slabo, verjetno zaradi slabokrvnosti. Proti inkontinenci pa je potrebno vsakodnevno izvajati Keglove vaje.
Ambulantni Porod: Možnost Takojšnjega Odhoda Domov
V primeru, da si želijo starši takoj po porodu oditi domov in ne na oddelek, obstaja možnost ambulantnega poroda. To je postopek, ki ni pogost v slovenskih porodnišnicah, vendar se dogaja. Za to je potrebno pred porodom opraviti določene korake in se pripraviti na morebitne reakcije zdravstvenega osebja.
Ena od mamic je imela grozno izkušnjo z oddelkom v ljubljanski porodnišnici in se je zato odločila za ambulantni porod. Približno mesec pred terminom poroda je na strokovno direktorico naslovila pismo, v katerem je obrazložila svojo željo. Dobila je odgovor, da v primeru, da po porodu ne bo zapletov, lahko odide domov tri ure po porodu. Tako se je tudi zgodilo. Mož je podpisal, da odhajata z novorojenko v domačo oskrbo na lastno odgovornost in so šli. Čez tri dni so se vrnili v porodnišnico še na presejalne teste. Zelo priporoča vsem, ki čutijo, da bi bilo tako prav.
Glede patronažne službe pa je situacija takšna, da patronažno sestro v vsakem primeru kliče mama sama, ko pride domov, če je prav razumela. Pred kratkim je tudi izvedela, da lahko vsaka patronažna sestra dela tudi izven svojega rajona. Svetuje, da se pozanimajo, kje imajo kakšno prijazno in strokovno patronažno sestro.
Po porodu je smiselno, da ste v porodni sobi približno tri ure. Navadno gredo nato ženske v porodnišnici v sobe na oddelek za otročnice, kot se reče takšnim mamam s čisto novimi dojenčki. Vendar pa se lahko odločite za tako imenovani ambulantni porod, kar pomeni, da nato odidete domov.
Smiselno je, da imate doma ustrezno pomoč, super je, če imate koga, na katerega se lahko obrnete po nasvet in informacije, če bi vas kaj skrbelo glede vas ali dojenčka. Na sosednjem forumu Neonatologija je zdravnica v enem odgovoru podala informacijo glede presejalnih testov za novorojenčke (med drugim UZ kolkov, presejanje na fenilketonurijo in še nekateri), zaradi katerih bi se lahko oglasili v porodnišnici v naslednjih dneh po porodu. Kolikor je znano, podpišete dokument, da ste odšli na lastno pobudo oz. voljo, vendar niste popolnoma prepričani. Seveda pa lahko pričakujete različne reakcije zdravstvenega osebja.
Glede izbire patronažnih medicinskih sester pa ni povsem jasno: če bi jih bilo v nekem zdravstvenem domu več, bi morda lahko zaprosili za določeno, če bi se to sploh lahko uskladilo z delovnimi nalogami, pa ni znano. Obstajajo zasebne patronažne medicinske sestre, vendar bi bilo dobro izvedeti, kako je z njihovimi storitvami. Super bi bilo, če bi imeli svojo babico za porod v porodnišnici, ki bi vas nato obiskovala doma z dojenčkom, ista oseba, ki bi vedela, kako je bilo z rojstvom in bi se že dobro poznali vi in dojenček in partner.
Pravice Staršev po Vrnitvi na Delovno Mesto in Skrajšan Delovni Čas
Ko se mlada mamica vrne na delovno mesto, ima možnost skrajšanega delovnega časa, bodisi štiri ure, šest ur, ali pa skrajšanega za eno uro, kar je najpogostejša praksa. Mamice lahko tudi koristijo pravico do prve ure za dojenje.
Na centrih za socialno delo priporočajo, da se naročite za uro in datum sestanka, kjer vam bodo lahko strokovnjaki v živo pomagali pri vsaki zagati, pred katero se znajdete. Uradne ure so v ponedeljek (8.00-12.00, 13.00-15.00), sredo (8.00-12.00, 13.00-17.00) in petek (8.00-12.00). Priporočajo tudi prijavo na e-nasvete strokovnjakov.
Zaposleni starši imajo določene pravice zagotovljene po Zakonu o delovnih razmerjih. Delodajalci jim morajo omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti, kar je še zlasti pomembno pri razporeditvi delovnega časa, predvsem pri krajšem delovniku zaradi starševstva, ki je namenjen varstvu in negi otroka. Če delodajalec ne omogoči pravice do skrajšanega delovnika, mu grozi globa od 3000 do 5000 evrov, odgovorni osebi pa od 300 do 600 evrov globe.
V letu 2019 se je za skrajšan delovni čas odločilo 10.397 slovenskih staršev. V veliki večini se za krajši delovnik odločajo mamice - v letu 2019 je bilo denimo na skrajšanem delovnem času 20.456 mamic in 798 očetov - in večinoma gredo na polovični delovnik.
Skrajšan delovnik predvideva Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki določa, da je lahko krajši delovnik za največ polovico. Torej, če je imel zaposleni polni delovnik 40 ur tedensko, lahko njegov krajši delovnik zaradi starševstva znaša najmanj 20 ur tedensko. Tako lahko starši delajo po sedem, šest, pet ali najmanj štiri ure dnevno. Razporeditev ur je prepuščena dogovoru med zaposlenim in delodajalcem ter zmožnostim za želeno delo glede na delovni proces. Delovni čas se lahko razporedi le enakomerno, kar pomeni, da mora zaposleni vsak dan delati enako število ur.
Najprej se pogovorite z delodajalcem, ki ste ga dolžni obvestiti o začetku skrajšanega delovnika 30 dni pred nastopom. Nato sklenete aneks k pogodbi o zaposlitvi. Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti nato uveljavljate na Centru za socialno delo, kjer osebno ali po pošti oddate izpolnjeno vlogo s priloženim aneksom k pogodbi o zaposlitvi z navedenim obdobjem krajšega delovnika in številom ur. Če uveljavljate skrajšan delovnik do 18. leta starosti otroka zaradi zdravstvenih razlogov, je treba predložiti tudi zdravstveno dokumentacijo.
Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:
- Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka.
- Eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka največ do 18. leta starosti otroka.
- Eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev.
Pravice veljajo tudi za enega od staršev samostojnih podjetnikov, ki si na podlagi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka. Ne morejo pa iti na krajši delovnik starši, katerih otrok je v rejništvu ali v zavodu zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja s celodnevno oskrbo.
Na "polovički" prejmete polovico plače. Delodajalec plačuje sorazmerni del prispevkov in dejansko število ur, kar pomeni, da na denimo polovičnem delovnem času na dan izplačila prejmete samo polovico neto plače. Država plačuje zgolj prispevke, pa še to minimalne.
Določene omejitve ob skrajšanem delovnem času veljajo za nego otroka zaradi zdravstvenih razlogov.
Porodna Doba in Poporodna Nega v Porodnišnici
Porodni proces je razdeljen na več obdobij, vsako s svojimi specifičnimi značilnostmi in občutki. Po porodu sledi obdobje okrevanja in navezovanja stika z novorojenčkom, ki je ključno za dobro počutje tako matere kot otroka.
1. Porodna doba:
- Latentna faza ali pripravljalna doba: Lahko traja od nekaj ur pa do nekaj dni. Trajanje je lahko odvisno od številnih dejavnikov, kot so ali ste že rodile in psihološka pripravljenost na bolečino. Pojavijo se popadki, ki so običajno neredni in se sledijo v različnih časovnih presledkih. Nosečnica lahko pričakuje neredne, a lahko boleče popadke, podobne menstrualni bolečini. Bolečine se lahko pojavijo v križu ali v spodnjem delu trebuha oziroma kot pritisk na mehur. Trebušček se zatrjuje, kar lahko vpliva tudi na peristaltiko črevesja, zato nosečnice v tej fazi lahko večkrat odvajajo redkejše blato. Pojavi se krvavkasto sluzasti izcedek, imenovan čep. Bolečine in neprijetne občutke si lahko lajšate s toplim tušem, nežnim predihavanjem in menjavanjem položajev.
- Aktivna faza (faza odpiranja): Traja od 3 centimetrov odprtega materničnega ustja pa vse do 10 centimetrov (popolnoma odprto maternično ustje). Popadki si sledijo v rednih in pogostejših časovnih presledkih. Ko si popadki sledijo na 5 minut in trajajo kakšno uro, se priporoča odhod v porodnišnico. Ob popadkih čutite zelo neprijetno bolečino in proti koncu aktivne dobe tudi občutek tiščanja navzdol, ki je zelo podoben občutku tiščanja na veliko potrebo ter spontan trebušni pritisk. Lahko se pojavi občutek strahu, da ne zmorete, ali občutek hude utrujenosti. Spremljevalec pri porodu vam lahko v tej fazi ogromno pomaga z masažo križa, nog, s spodbujanjem, da zmorete.
2. Porodna doba (doba iztisa): Govorimo o drugi porodni dobi, ko je maternično ustje popolnoma odprto, konča pa se z rojstvom novorojenčka. Ta porodna doba traja krajši čas. V tej dobi lahko pričakujete močnejše, pogostejše popadke, ki bodo trajali dlje časa. Ker plodov vodilni del tišči navzdol, boste imele občutek spontanega trebušnega pritiska oziroma občutek, da morate pritiskati, da vas tišči na blato. Pomembno je, da v času, ko se poraja glavica in celotno telo novorojenčka, pozorno poslušate navodila, ki vam jih daje babica, in jim skušate slediti.
3. Porodna doba (posteljična doba): Tretjo porodno dobo imenujemo tudi posteljična doba. Je čas od rojstva novorojenca do iztisa posteljice, popkovnice in plodovih ovojev. Ta porodna doba je pomembna za povezovanje med mamo, novorojenčkom in očetom. Babica bo po rojstvu ocenila stanje vašega novorojenčka, vas in novorojenčka označila z enakima identifikacijskima zapestnicama. Če stanje novorojenčka to dopušča, vam ga bo položila golega na prsni koš. Tehtanje, merjenje in drugi postopki lahko počakajo eno uro, če si tega želite. Da se rodi posteljica, se morajo pojaviti krči, podobni popadkom, vendar malo manj boleči.
4. Porodna doba (poposteljična doba): Četrta porodna doba ali poposteljična doba traja od rojstva posteljice do treh ur po porodu. Ta čas preživite v porodni sobi skupaj s svojim partnerjem in začnete svojo družinsko pot. Babica v tej porodni dobi skrbno spremlja krvavitev in krčenje maternice, saj je v tem času največja možnost poporodne krvavitve, ter spremlja vaše zdravstveno stanje. Pomaga vam tudi pri navezovanju stika z novorojenčkom ter pri prvem dojenju.
Ne boste se mogle načuditi vašemu otroku, starši pogosto novorojenčku najprej preštejejo vse prstke. Vesele in ponosne boste nase, da vam je uspelo. Občutek, ko dobite svojega otroka na kožo, je nepopisno lep, njegov vonj pa omamen. Vendar vse ženske tega materinskega občutka ne čutijo takoj, še posebej kadar je bil porod zelo dolgotrajen. Pa vendar s tem ni nič narobe. Materinski instinkt se lahko pojavi celo nekaj mesecev po porodu, zaradi tega pa niste nič slabša mama.
Porodna bolečina je podobna tistim krčem, ki jih marsikatera doživlja med menstruacijo. Z napredovanjem poroda popadki postajajo močnejši in vedno bolj boleči. Prav tako pri samem porodu lahko dobite zdravila v obliki injekcij, ki delno omilijo bolečino in pomagajo pri sprostitvi. Na voljo je tudi epiduralna in spinalna analgezija, ki jo izvajajo anesteziologi. Vnaprej je težko vedeti, katere metode lajšanja bolečine bodo za vas najbolj primerne. Najbolj vam bodo o le teh znali svetovati babica, ki bo z vami v času poroda.
Od aprila 1999. leta je mariborska porodnišnica novorojenčkom prijazna, kar pomeni, da so otročki 24 ur pri materah, kadar to zagotavlja njihovo zdravje. To zadnje se nanaša tudi na dojenje. Porodnice dojijo na željo otročka. Velikokrat so zaskrbljene, da nimajo dovolj mleka, vendar slednje nastaja sproti, tako kot raste otrokov želodček.
Poporodna nega v porodnišnici:
- Babica, ki vam je pomagala pri porodu, bo vašega otroka po porodu ocenila, ga stehtala in izmerila. Pomagala vam bo pri prvem podoju takoj po porodu, saj so novorojenčki takrat budni in dobro sesajo. Če boste želeli, vam novorojenčka lahko v naročje položi tudi golega (stik kože s kožo). Novorojenček bo prejel kapljice v oči za preprečevanje bakterijskega vnetja oči. Po približno treh urah bosta skupaj preseljena na porodni oddelek. Medicinska sestra takrat opravi nego pri novorojenčku, običajno ga pregleda tudi pediater.
- Vašega novorojenčka pregledajo v prvih 24 urah po porodu, nato pa vsak dan v dopoldanskem času in vam sproti podajo tudi vse informacije o njegovem zdravstvenem stanju.
- Dojenje ima številne prednosti za otroka in mamo, zato ga spodbujajo in zelo priporočajo. V optimalnih pogojih se novorojenček podoji že v prvi uri po porodu, kasneje pa tako pogosto, kot sam želi. V prvih 24 urah po rojstvu novorojenček včasih še bruha plodovnico, ki se je je napil med porodom, ali je utrujen od poroda, zato ga dojite takrat, ko se zbudi in izrazi željo po dojenju. Na ta način s stimulacijo omogočite, da bo tretji dan po rojstvu nastala večja količina mleka.
- V porodnišnicah se rodijo novorojenčki gestacijske starosti 32-34. tednov ali več. Nedonošenček potrebuje posebno pozornost, zato mu spremljajo vitalne funkcije (dihanje, pulz, telesno temperaturo, nasičenost kisika v krvi) in kontrolirajo krvni sladkor. Nekateri potrebujejo nego v topli posteljici ali inkubatorju (za vzdrževanje primerne telesne temperature) in pomoč pri hranjenju (hranjenje po cuclju, nazogastrični sondi). Če so hranjeni po cuclju ali nazogastrični sondi z materinim mlekom, mamico spodbujajo k črpanju mleka in ji pri tem pomagajo. Nedonošenčki so pogosteje zlatenični in potrebujejo obsevanje z modrimi lučmi (fototerapija).
- Najpogostejše stanje novorojenčka, ki potrebuje dodatne ukrepe v porodnišnici, je zlatenica novorojenčka, ko se koža, sluznice in beločnice obarvajo rumenkasto. V primeru, da je potrebna dodatna diagnostika ali terapija, se otroka po predhodnem dogovoru premesti na Pediatrično kliniko v Ljubljani.
- V primeru, da sta oba zdrava in je dojenje vzpostavljeno, po nezapletenem vaginalnem porodu odpuščajo v domačo oskrbo predvidoma 3. dan, po carskem rezu pa predvidoma 4. ali 5. dan.
- Po odpustu iz porodnišnice pokličete patronažno službo v najbližjem zdravstvenem domu v okolišu, kjer bivate. Običajno vas patronažna sestra obišče že naslednji dan po odpustu oz. v bližnjem zdravstvenem domu si izberete tudi izbranega pediatra za vašega novorojenčka. Svetujejo, da imate v prvih mesecih po porodu doma čim manj obiskov, ki morajo biti zdravi. Odsvetujejo obiske centrov, kjer se zbira veliko ljudi, saj je tam velika možnost za okužbe.