Vedno večje število žensk nosečnost načrtuje v poznejših letih, kot je bilo to včasih. V resnici je težko reči, kdaj je pravi čas za zanositev. Ko pa je govora o plodnosti, pa starost odigra ključno vlogo! V povprečju ima mlajša ženska od 30 let kar 95% možnosti, da zanosi v časovnem obdobju enega leta. Razlog je v tem, da se ženska rodi z določenim številom jajčec in jih s staranjem izgublja. Seveda to ne pomeni, da ne moreš zanositi po naravni poti, če načrtuješ nosečnost med 35 in 40 letom! Sigurno poznate kakšno žensko, ki ji je to uspelo! Načrtovanje družine vama omogoči, da še preden postanete družina, postavite dobre, trdne temelje predvsem z vidika finančne stabilnosti, čustvene pripravljenosti ter kariernih ciljev. Z načrtovanjem družine si boste omogočili nadzor nad tem, kako bo vaše življenje (približno) izgledalo po tem, ko vas bo več pri hiši. Z načrtovanjem si omogočite tudi določeno mero stabilnosti, ki jo boste kot še kako potrebovali, ko pride nov družinski član. A vse je obvladljivo, tako, da brez skrbi.
Biološka realnost in njena časovnica
Žensko telo je biološko najbolj pripravljeno na nosečnost v njenih dvajsetih letih. V tem obdobju ima ženska najmanj možnosti za razvoj kroničnih zdravstvenih obolenj in težav, ki bi lahko predstavljale tveganje zanjo ali za dojenčka. Prav tako obstaja najmanjše tveganje za spontani splav, zunajmaternično nosečnost, mrtvorojene otroke ali neplodnost. Sociolog John Mirowsky z Univerze v Teksasu poudarja, da je glede biološke pripravljenosti matere najprimernejša doba poznih dvajsetih let. Takrat naj bi bile celice jajčnikov matere najbolj "sveže", reproduktivni sistem pa naj bi bil na samem vrhuncu zmožnosti.
Vendar pa se v zgodnjih dvajsetih letih pogosto pojavijo družbeno pogojene težave. Čeprav je biološko najprimernejše obdobje za rojstvo prvega otroka v zgodnjih dvajsetih, večina žensk pri tej starosti zatrjuje, da še niso pripravljene in zrele za tovrstno odgovornost. Hkrati je treba premisliti, kako in na kakšen način bodo otroka vzgajale in zanj skrbele. Pomembni so podpora družine, stoodstotna podpora in pomoč partnerja, finančna stabilnost, dom in varnost. Če vsega tega ni, se redkokatera ženska odloči za ta korak, saj za prioriteto v teh letih postavljajo izobrazbo, kariero, stabilnost in finančno neodvisnost. Ko to dosežejo, je tudi čustvena pripravljenost na otroka verjetnejša.
Različne študije, različni zaključki o optimalni starosti
Različne študije so privedle do različnih zaključkov glede optimalne starosti za prvi porod. Študija, ki so jo izvedli v Kaliforniji, je pokazala, da je 26. leto starosti najbolj optimalno za rojstvo prvega otroka, saj naj bi v tem obdobju obstajala manjša verjetnost, da bi se otrok rodil s kakršnimi koli zdravstvenimi težavami. Druga študija, ki je temeljila na nacionalnih podatkih in zajela natančnejšo stopnjo umrljivosti otrok v različnih obdobjih, je navedla drugačne podatke - da naj bi bilo za rojevanje najprimernejše 32. leto starosti. Telefonska študija na vzorcu žensk od 45 do 95 let pa je za najprimernejša leta za rojstvo otroka izpostavila 31. leto starosti.
V povprečju naj bi ženske, ki so svojega prvega otroka rodile pri 29 letih, imele najmanj poporodnih psihičnih težav. Najboljše splošno stanje zdravja pa je bilo pri ženskah, ki so prvič rodile pri tridesetih. Dolgoročno fizično zdravje so imele najstabilnejše tiste, ki so rodile pri 31 letih. Če upoštevamo podatek o najdaljši življenjski dobi mater, se predvideva, da je najprimerneje rojevati pri 34 letih.
Študija, ki jo je izvajal Mirowsky, je potekala na vzorcu 1890 mater in je vključevala vprašanja o trenutnem zdravstvenem stanju, kroničnih boleznih, težavah z gibanjem ipd. Upošteval je tudi podatke o umrljivosti mater in na koncu prišel do zaključkov. Če si ženska želi več otrok, je optimalno, da jih ima nekoliko prej, saj Mirowsky trdi, da je za zdravje obeh najbolje, če ima ženska zadnjega otroka pred 35. letom starosti. Ravno takšne zaključke je v svoji študiji izpostavil tudi Angelo Alonzo, sociolog iz Univerze v Ohiu, ki je isto vprašanje raziskoval v letu 2002. Razkril je, da so se ženske, ki so rojevale po 35. letu starosti, spoprijemale s povečanim krvnim tlakom, višjim nivojem sladkorja v krvi in so imele splošno slabše zdravstveno stanje ter težave z gibanjem v starosti, v nasprotju z ženskami, ki so zadnjega otroka rodile pred 35. letom.
Plodnost skozi leta: Graf biološke ure
Plodnost pri ženskah začne po 37. letu starosti strmo padati. Ženska se rodi z določeno količino jajčec (približno milijon), ki se s staranjem zmanjšuje. V času pubertete število jajčec pade na približno 300.000. V dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih imate kar 25% možnosti, da takoj zanosite, po tridesetem letu pa se ta številka zmanjša na 20%. Pri ženskah, ki so stare od 35 do 40 let, povprečno traja 1 do 2 leti, da zanosi. Po 37. letu starosti začne plodnost žensk strmo upadati, prav tako se zmanjša možnost umetne zanositve.
Raziskava v univerzitetni bolnišnici Universitari Quiron-Dexeus v Barceloni, ki je analizirala podatke 198 plodnih žensk, starih od 20 do 45 let, je pokazala, da ženska, mlajša od 35 let, v poprečju potrebuje le 3,8 jajčeca, da ustvari zdrav zarodek. Ženska v starostni dobi od 35 do 37 let potrebuje 4,4 jajčeca, število jajčec, potrebnih za zanositev, pa močno naraste po 38. letu starosti. Pri teh letih se tudi podvoji tveganje za močno povišanje krvnega tlaka med nosečnostjo, zdravstvene težave pa lahko ima tudi dojenček. Tudi nevarnost za splav in mrtvorojenega otroka se poveča.
Študije so pokazale, da ženska pri 44 letih tudi s pomočjo umetne oploditve kar 20-krat težje zanosi kot ženska pri 39 letih. Ženska v starostni dobi od 38 do 40 let naj bi po podatkih iz raziskave potrebovala 9,4 jajčeca za to, da ustvari zdrav zarodek, v dobi od 41 do 42 leta starosti pa že 10,1 jajčeca. Ženske, starejše od 42 let, za zdrav zarodek v povprečju potrebujejo 44 jajčec. Kar tretjina vseh nosečnosti med 40. in 44. letom se konča s splavom. Po 45. letu ima ženska samo še 5% možnosti, da zanosi po naravni poti. Veliko nosečnosti se zaključi s splavom.
Plodni dnevi in njihova nepredvidljivost
Menstrualni cikli, ovulacija in "plodni dnevi" se razlikujejo od ženske do ženske. V resnici se plodni dnevi, ki naj bi bili med 10. in 17. dnevom po menstruaciji, v točno tem času pojavijo samo pri 30% žensk. Ženske z rednim, 28-dnevnim ciklom, ne morejo ugotoviti točnega dneva ovulacije, saj je ta povsem nepredvidljiva. Do ovulacije v enem ciklu lahko pride kar dvakrat! Pretekle študije so dokazovale, da ima vsaka ženska v ciklu le 6 plodnih dni, ko lahko zanosi. Plodni dnevi se začnejo 5 dni pred ovulacijo, ko se jajčece spusti v maternico. Spermiji lahko živijo do 5 dni (morda še več). Čeprav ima ženska v povprečju 6 plodnih dni, se številka od ženske do ženske razlikuje. Okvir plodnih dni se spreminja tudi glede na žensko starost, zdravje in zdravstveno stanje. Robert Martin, strokovnjak za evolucijsko biologijo, namiguje, da bi lahko ljudje, tako kot nekateri primati, lahko zanosili celo izven okvira plodnih dni.
Da bi razumela svojo plodnost, mora ženska najprej izračunati svoje plodne dneve, ki se razlikujejo glede na posameznico. Ko se telo pripravlja na ovulacijo, se spremeni tudi nožnična sluz. Postane gostejša in bolj bela. Telesna temperatura se med ovulacijo rahlo poviša. Zaznavanje teh sprememb lahko pomaga pri določanju plodnih dni.
Kako izračunati PLODNE DNI, DAN OVULACIJE IN VARNE DNI pri načrtovanju nosečnosti ali izogibanju nosečnosti.
Načrtovanje družine: Več kot le biološka ura
Načrtovanje družine omogoča postavljanje dobrih, trdnih temeljev predvsem z vidika finančne stabilnosti, čustvene pripravljenosti ter kariernih ciljev. Z načrtovanjem družine si boste omogočili nadzor nad tem, kako bo vaše življenje (približno) izgledalo po tem, ko vas bo več pri hiši. Z načrtovanjem si omogočite tudi določeno mero stabilnosti, ki jo boste kot še kako potrebovali, ko pride nov družinski član.
Čeprav je biološko gledano zgodnje dvajseto leto idealno, pa družbena in osebna pripravljenost pogosto narekujeta drugačen časovni okvir. Mnoge ženske v poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih najdejo ravnovesje med kariernimi ambicijami, finančno stabilnostjo in čustveno zrelostjo, kar jih naredi bolj pripravljene na materinstvo. Strokovnjaki sicer predlagajo, da se načrtuje družino med 30. in 35. letom starosti, pred idealnim rokom pred 37. letom, s čimer se povečajo možnosti za vsaj enega otroka pred nadaljnjim upadom plodnosti. Če pa ženska načrtuje družino po 35. letu, ji strokovnjaki priporočajo zamrznitev jajčec.
Možni zapleti pri starejših nosečnicah
Kljub napredku v medicini in boljšim pogojem za vodenje nosečnosti, starejše nosečnice (po 35. letu) še vedno sodijo v skupino rizičnih nosečnic. Verjetnost spontanega splava je višja, kot tudi možnost za povišan krvni tlak, nosečnostno sladkorno bolezen in trombozo. Zastoj rasti ploda in prezgodnji porod sta prav tako pogostejša. Starejše nosečnice, ki so po umetni oploditvi in imajo po več letih neuspelih postopkov končno uspešno nosečnost, denimo z dvojčki, so še posebno rizične. Pogosteje se prvi porod pri starejši nosečnici konča s carskim rezom.
Presejalni testi, kot so merjenje nuhalne svetline in dvojni hormonski test, kažejo večje tveganje za kromosomske napake pri plodu pri starejših nosečnicah. Zato so priporočljive dodatne preiskave, kot je neinvazivni presejalni test iz materine krvi (NIFTY), ki lahko v zelo visokem odstotku določi tveganje za najpogostejše kromosomske napake. Če je tveganje po testu NIFTY večje, je potrebna diagnostična preiskava, kot je biopsija horionskih resic ali amniocenteza.
Vpliv meseca spočetja in telesne teže
Zanimivo je, da mesec spočetja lahko vpliva na potek nosečnosti. Prezgodnji porodi in spontani splavi so bili najmanj pogosti pri nosečnicah, ki so spočele decembra. Po mnenju znanstvenikov bi pri tem lahko pomembno vlogo igral vitamin D. Junij se zdi kot "najnevarnejši" mesec za spočetje, saj je bilo med nosečnostmi, ki so bile vključene v študijo, pri spočetih junija najmanj možnosti za preživetje. Vendar znanstveniki opozarjajo, da rezultatov ne gre precenjevati, saj gibanje in prehrana med nosečnostjo imata bistveno večji vpliv na zdravje otroka kot čas spočetja.
Telesna teža pred nosečnostjo igra pomembno vlogo. Ženska, ki je pretežka, ima večje težave s hormonskim ravnovesjem, neredne menstruacije in težje zanosi. Pretežke nosečnice imajo večje tveganje za previsok krvni tlak in nosečniški diabetes, poleg tega pa pogosteje rodijo s carskim rezom. Po drugi strani pa tudi presuhe ženske imajo manj možnosti, da zanosijo, saj imajo lahko nizek nivo hormonov in neredne menstruacije, v skrajnih primerih pa celo izgubijo menstruacijo. Zato je priporočljivo, da se pred zanositvijo vzpostavi zdravo telesno težo pod zdravniškim nadzorom.
Zvezdnice in napačne predstave o pozni nosečnosti
V zadnjem času se vse več zvezdnic odloča za materinstvo po 40. letu starosti, kar lahko ustvarja napačno predstavo, da je to enostavno in dosegljivo za vse ženske. Vendar pa večina teh zvezdnic zanosi s pomočjo umetne oploditve ali celo darovanega jajčeca, kar javnosti pogosto zamolčijo. Strokovnjaki za reproduktivno medicino opozarjajo, da se vse pogosteje srečujejo s starejšimi ženskami, ki razočarano ugotovijo, da imajo le malo možnosti za zanositev. Profesor Adam Balen iz britanskega združenja za reproduktivno medicino poudarja, da bi bilo bolje, če bi znane osebnosti javno spregovorile o realni sliki svoje zanositve, saj tako ženske ne bi dobile napačne predstave o možnostih zanositve po 40. letu starosti.
Čeprav lahko pozno starševstvo prinaša zaplete pri zanositvi, pa ni nujno slaba izbira. Starejše matere imajo več izkušenj in boljšo izobrazbo, hkrati pa lahko vzpostavijo bolj trden odnos in otroku zagotovijo bolj stabilno odraščanje. Kljub temu pa je pomembno zavedanje o biološki uri in upoštevanje dejstva, da plodnost ženske po 30. letu prične upadati. Strokovnjaki svetujejo, naj se ženske, ki vedo, da se bodo za starševstvo odločile pozno, za zamrznitev jajčec odločijo v njihovih 20 ali zgodnjih 30 letih.
Skrb za telo in duha pred zanositvijo
Preden se odločite za otroka, je dobro, če ste v top formi - če ste v dobri telesni kondiciji, če je vaše duševno stanje harmonično, partnerstvo trdno, kariera pa stabilna. Seveda ni skoraj nikoli vse idealno, in če bi čakali, da se bo vse postavilo na pravo mesto, bi morda otroka sploh nikoli ne imeli. Ko si zaželimo otroka, si ga zaželimo zelo močno. Ampak ni vse tako enostavno, da bi pač prekinili s kontracepcijo in hop v posteljo, čez mesec dni pa morda črtica na testu. To ni vse.
Pomembno je, da pred odločitvijo za otroka pretehtate svojo življenjsko situacijo, ker vsak trenutek pač ni dober za začetek novega življenja. Za bodočo mamo je pomembno, da ni pretežka, ker prevelika telesna teža zmanjšuje verjetnost, da bo zanosila, pa tudi v nosečnosti je zelo nezaželena, ker povzroča celo vrsto težav nosečnici in plodu. Zato je priporočljivo začeti s hujšanjem precej prej, preden zanosite, in sicer pod zdravniškim nadzorom. Prav tako je pomembno, da ženska ni presuha, saj to lahko vpliva na hormonsko ravnovesje in neredne menstruacije. Preden zanosite, pridobite nekaj kilogramov, najbolje pod vodstvom nutricionista, ki vam bo svetoval, kje so vaši primanjkljaji in dieto prilagodil vašim novim (kmalu nosečniškim) potrebam.
Več tudi počivajte, več lenarite, več se smejte, več se družite s prijatelji, vzemite si čas zase. Manj delajte! Tudi če ste že večkrat poskusili shujšati brez uspeha, ne obupajte. Hujšanje pod zdravniškim nadzorom vam daje veliko oporo. Zdravnik vam bo svetoval sam ali pa vam bo predlagal posvet z nutricionistom. Predlagal vam bo dieto, zaradi katere v vašem telesu ne bo zmanjkalo snovi, ki so pomembni gradniki vašega zdravja in zdravja otroka, ki ga boste kmalu nosili.
Medtem ko čakate na otroka, pa dobro izrabite čas in poskrbite zase - premišljeno se prehranjujte, dovolj počivajte in poskrbite za telesno vadbo. Mnoge zvezdnice se za materinstvo odločajo šele po 40. letu in tako 'čudežno' zanosijo in rodijo zdrave otroke. A večina jih zanosi s pomočjo umetne oploditve ali celo darovanega jajčeca, so sedaj opozorili zdravniki reproduktivne medicine, ki opažajo, da se vse manj žensk zaveda pomembnosti biološke ure.