Dojenje predstavlja naraven in najprimernejši način prehranjevanja dojenčka v prvih mesecih življenja. Kljub temu se marsikatera mamica sooča z vprašanji in dilemami, ki se pojavijo v času dojenja. Ta članek združuje odgovore na pogosta vprašanja, ki so nastala na podlagi dolgoletnih izkušenj in strokovnih nasvetov, z namenom, da bi mamice lažje in bolj samozavestno prebrodile morebitne izzive.
Prvi koraki pri dojenju: Zgodnje dojenje in vzpostavitev laktacije
Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Mlezivo, ki ga otrok dobi ob prvem podoju, je zgoščena hrana, bogata s protitelesi, ki zadosti vsem otrokovim potrebam v prvih dneh in deluje kot "prvo otrokovo cepivo". Kljub temu, da je mleziva malo, je to idealna količina za novorojenčka, ki se šele uči hranjenja z usti. Pogosto dojenje v prvih dneh ne samo da spodbuja otroka k pogostejšemu hranjenju in s tem hitreje vzpodbuja nastanek novega mleka, temveč tudi pomaga pri čiščenju otrokovega črevesja mekonija, kar preprečuje nastanek zlatenice.
Zgodnje dojenje omogoča novorojenčku, da izuri sesanje, požiranje in dihanje, medtem ko je materina bradavica še mehka in lahko dosegljiva, preden se dojka napolni z mlekom. Raziskave kažejo, da so otroci manj zlatenični, če se pogosteje dojijo v prvih dneh, matere, ki zgodaj začnejo z dojenjem, pa imajo manj težav in dojijo dlje. Dojenje koristi tudi materi, saj pomaga pri okrevanju po porodu, saj otrokovo sesanje krči maternico, pospeši izločanje posteljice in zmanjšuje krvavitve. Pogosto dojenje preprečuje tudi nastanek bolečega zastoja v dojkah. Ob dojenju mati spozna svojega otroka in si pridobi samozaupanje, da ga bo lahko hranila, negovala in skrbela zanj.
Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh nekateri želijo sesati pogosto in dalj časa, drugi pa nekaj ur sesajo, nato nekaj ur spijo. Pričakujte, da boste v prvih dneh veliko časa porabili za dojenje. To je najlažje, če sta mati in otrok skupaj dan in noč. Bolnišnični red lahko moti dojenje, zato je pomembno, da otroka pristavljate na prsi, ko je buden ali plitvo spi. V toplem okolju postanejo otroci zaspani, zato zastrite prostor pred soncem in otroka slecite do plenic. S hladno vlažno krpo nežno otrite otrokov hrbet, čelo in lica. Preizkusite tudi različne položaje dojenja.
Ključ do uspešnega dojenja: Pravilna namestitev in prisesanje
Pomemben vidik uspešnega dojenja je pravilna namestitev in prisesanje otroka na dojko. Pogosto materam svetujejo, naj dojijo le nekaj minut na vsaki dojki, da se izognejo poškodbam prsnih bradavic. Vendar, če otroka pravilno namestimo in se pravilno prisesa na dojko, ne bi smelo priti do poškodbe bradavic niti po daljšem in pogostem dojenju.
Nasveti za dobro namestitev in prisesanje:
- Poiščite položaj, ki vam omogoča držanje otroka ob dojki brez naprezanja mišic. Pomagajte si z blazinami, ki jih podložite pod otroka. Približajte otroka prsim, ne prsi k otroku.
- Prepričajte se, da je otrokov obraz obrnjen k dojki in da mu ni treba obračati glave, da jo doseže. Celotno otrokovo telo naj se prilega vašemu.
- Pridržite dojko med dojenjem s palcem zgoraj in ostalimi prsti spodaj, toda ne preblizu bradavici, da se bo otrok lažje prisesal.
- Z bradavico dražite otrokove ustnice, da bo na široko odprl usta.
- Ko otrok dovolj odpre usta, ga pritegnite k sebi, da dobi dojko globoko v usta. Ko zagrabi, ga držite tesno ob dojki, tako da se z brado in nosom dotika dojke. Če se zdi, da dojka zapira nosek, pritegnite otrokovo telo k sebi, da se bo z glavico malo odmaknil.
Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Vredno je večkrat poskusiti. Če je dojenje boleče, ne dovolite otroku, da tako sesa. Prekinite dojenje tako, da potisnete prst v kot otrokovih ust in poskusite znova. Morda mora otrok bolj široko odpreti usta ali mora biti bližje dojki. Nekateri otroci so spretnejši, pri drugih je potrebno nekaj poskusov pred vsakim podojem, preden postane dojenje udobno. Vredno se je potruditi, da dosežemo pravilno prisesanje otroka na dojko. To ne samo da preprečuje poškodbe bradavic, temveč tudi otroku omogoča, da zajame čim več mleka in zdravo vzpodbuja nastanek novega. V kratkem času bo pristavljanje k prsim postalo hitro in enostavno.
Pustite otroku izprazniti eno dojko; ponudite mu tudi drugo ob vsakem obroku. Nobenega razloga ni, da bi otroka časovno omejevali pri dojenju. Ko se dobro prisesa, naj sesa, dokler sam ne preneha, spusti dojko ali zaspi, nato mu ponudite še drugo dojko. Včasih bo sesal še iz druge dojke, včasih ne, kar je bolje.
Naval mleka in napete dojke: Kako ravnati ob prvih večjih količinah mleka?
Nekje med drugim in petim dnem (navadno tretji ali četrti dan) se količina materinega mleka poveča. Razširjeno je prepričanje, da je takrat šele »prišlo mleko«, čeprav je mleko v dojkah že od poroda. Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah, ko bo naval mleka. Vedela bo, da je mleka več, ker bo imel otrok več mokrih plenic in bo pogosteje odvajal blato. Normalno je, da postanejo materine dojke večje, težje in bolj napete.
Pri nekaterih materah so dojke ob navalu mleka zelo polne in mleko zastaja. Otekle, tople in boleče dojke so znak, da mleko zastaja. Poleg večje količine mleka v dojkah, je za zastoj kriva tudi večja prekrvavitev tkiva. Pomagate si lahko s toplim obkladkom pred dojenjem, nežno masažo dojke proti bradavici, dojenjem na uro in pol do dve uri ter hladnim obkladkom na dojki med podoji, da omilite oteklino in bolečino v dojkah. Ob primerni negi pričakujemo izboljšanje v 12-48 urah.
Če otrok ne more zagrabiti napetih dojk, izbrizgajte nekaj mleka in mu nato ponudite zmehčano dojko. Če otrok ne more sesati ali ne izsesa dovolj napete dojke, si pomagajte z ročnim ali strojnim brizganjem mleka iz dojk, dokler ne postanejo mehkejše. Nosite ne pretesen, dobro prilegajoč nedrček. Ni potrebno omejevati zaužite tekočine.
Navodila za ročno izčrpavanje mleka:
- Objemite dojko tako, da bosta palec na zgornji in ostali prsti na spodnji strani. Palec in prva dva prsta naj bosta odmaknjena 3-4 cm od bradavice.
- Čvrsto stisnite dojko tako, da ritmično stiskate palec in prste skupaj. Ne drgnite po koži.
- Obračajte roko okoli dojke tako, da boste čim bolj izpraznili mlečne vode, ki se žarkasto stekajo v bradavico.
- Tri do pet minut iztiskajte eno dojko, nato na enak način drugo. Ta menjava dojk dopušča več časa za stekanje mleka po mlečnih vodih in uspešnejše izčrpavanje.
Kako vemo, da dobi otrok dovolj mleka?
Mnogo mater skrbi, če imajo dovolj mleka za svojega otroka, čeprav ga imajo veliko. Na več načinov se lahko prepričate, da imate dovolj mleka:
- Otrok zmoči vsaj 6-8 plenic dnevno (5-6 plenic za enkratno uporabo) in vsaj dvakrat odvaja blato. Blato dojenega otroka je navadno redkejše, neoblikovano, gostote grahove juhe, rumene ali rumeno-zelene barve. Otroci, starejši od šest tednov, navadno manj pogosto odvajajo blato.
- Otrok napreduje vsaj 110-200 gramov tedensko ali 450 gramov mesečno. Pridobitev teže računamo od najnižje teže, ne od porodne teže.
- Pri prsih pije pogosto, osem do dvanajst krat dnevno. Ni problem, če pije manj pogosto, da le napreduje.
- Otrok deluje zdrav, primerne barve in napetosti kože. Telo je vedno polnejše, raste v dolžino, vedno več je buden in aktiven.
Izguba teže v prvih dneh je normalna. Normalno novorojenčki izgubijo do deset odstotkov svoje porodne teže v prvih treh do štirih dneh. Eden izmed razlogov za izgubo teže je dodatna količina vode, s katero je otrok rojen in jo izgublja v prvih dneh. Ko se tretji in četrti dan poveča količina mleka pri materi, bo otrok najverjetneje začel napredovati na teži. Po 10. dnevu starosti ne sme več izgubljati telesne teže.
Dojenje kot hrana in udobje: Več kot le hranjenje
Dojenje nudi otroku tudi ugodje bližine in udobja ter napravi prve tedne po rojstvu mirnejše in srečnejše tako otroku kot vam. Pogosto dojenje zagotavlja zalogo mleka. Ker se vaše mleko tvori po povpraševanju, bo pogosto povpraševanje zagotovilo več mleka. Večina otrok se hrani 10-12 krat v 24 urah, vendar se vzorec hranjenja spreminja.
Včasih otrok prespi 4-5 ur pa ni videti zelo lačen, ko se zbudi. Če ima manj mokrih plenic in manjkrat odvaja blato, ob tem pa ne pridobiva na teži, bo bolje, da ga budite na 2-3 ure. Prve mesece se večina otrok zbuja tudi za nočna hranjenja. Če vaš otrok prespi noč, bo verjetno potreboval več obrokov čez dan. Pri polno dojenem otroku so nočna hranjenja enostavna, ker ni potrebno nič pripravljati in čakati. Če imate otroka blizu sebe, vam niti ni potrebno iz postelje. Samo dvignete ga k sebi in podojite. Ni razloga, da mu zamenjate plenice, če je topel. Ko otrok raste, raste tudi njegov želodček, in otrok, ki se je »neprestano« dojil, si izoblikuje svoj vzorec hranjenja. Prvih štiri do šest tednov je čas prilagajanja. Opazovanje otrokovih potreb je najzanesljivejši način, da zadovoljite njegove potrebe po vaši toplini in vašem mleku.
Dojenje: pravilno pristavljanje
Dojenje kot vir zdravja in odpornosti
Kolostrum, kot imenujemo prvo materino mleko, vsebuje posebne sestavine imunskega sistema, ki zaščitijo sluznico prebavnega trakta in ga tako zavarujejo že od samega začetka. Po približno dveh tednih se kolostrum oziroma mlezivo spremeni v materino mleko, ki je živa substanca, saj vsebuje protitelesa in bele krvne celice, ki pomagajo pri boju proti okužbam. Ko je otrok bolan, se količina teh celic znatno poveča. Dojenje učinkovito deluje tudi proti okužbam prebavil in dihalnih poti. Dokazano je, da so dojeni otroci tudi v odraslem obdobju bolj odporni proti različnim boleznim.
Pri aktu dojenja se ustvarja izjemno močna vez med materjo in otrokom, saj vključuje tako telesni kot tudi čustveni vidik. Dotikanje, pogledi in materino obrazno odzivanje otroku prebujajo občutek ljubezni, varnosti, domačnosti in vzpodbujajo njegov kognitivni razvoj. Otrok ob dojenju čuti toplino materinih prsi in prepozna njen srčni utrip, ki ga spominja na čas, ko je bil še v maternici. Številne raziskave so dokazale, da dojeni otroci nekoliko hitreje napredujejo v razvoju in so aktivnejši. Pri nedojenih naj bi se kazala večja bojazljivost in občutljivost.
Pozitivni učinki dojenja tudi za mamice
Pozitivni učinki se ne kažejo le pri dojenčkih, pač pa tudi pri njihovih mamicah. Pri tistih, ki dojijo, se je izkazalo, da so veliko manj negativno razpoložene kot tiste, ki ne. Prav tako opažajo tudi manj poporodne depresije. Zahvala gre hormonoma prolaktin in oksitocin, ki se sproščata med dojenjem in vplivata na ugodno počutje matere.
Dojenje zmanjša možnost nastanka raka na prsih in jajčnikih, srčnih obolenj, osteoporoze in sladkorne bolezni tipa 2.
Posebne situacije pri dojenju
Kaj storiti ob težavah z ugreznjenimi ali ploskimi bradavicami?
Vsaka deseta ženska ima težave s ploskimi in vdrtimi bradavicami. S palcem in kazalcem stisnite kolobar okoli bradavice. Če se vam ta izboči, pomeni, da je pripravljena na dojenje. Včasih se bradavice ne izbočijo in dojenje ne steče tako, kot si želite. V tem primeru lahko nekaj minut pred dojenjem uporabite nastavke za bradavice. Ti lahko pomagajo pri izbočenju bradavic in olajšajo prisesanje otroka.
Težave z bolečimi in razpokanimi bradavicami
Če je otrok od začetka pravilno pristavljen na dojko, ne boste imeli bolečih in razpokanih bradavic. Pomaga, če si nekaj kapljic svojega mleka po koncu dojenja nanesete na bradavice oziroma po celotnem kolobarju. Poskrbite, da so bradavice po končanem dojenju suhe in da redno menjate prsne blazinice. Ko se pojavijo boleče in razpokane bradavice, je najbolje, da uporabite ščitnike za bradavice, ki omogočajo dojenje še naprej. Narejeni so iz najtanjšega mehkega silikona in brez vonja.
Boleče, krvave in ranjene bradavice so praviloma rezultat nepravilnega pristavljanja. Če mati popravi otrokov položaj na dojki, tako da ima otrok med dojenjem v ustih dovolj kolobarja, mora bolečina postopoma izginiti. Če kljub pravilnem položaju otroka na dojki bolečina v predelu bradavic več dni ne izgine, koža bradavic pa postane pordela in vneta, mora pregledati otroka in mater zdravnik. Najpogosteje je povzročajo vnetje glivice, v tem primeru predpiše zdravnik zdravila obema: materi in otroku.
Zastoj mleka in mastitis
Drugi dan po porodu postanejo dojke polne in nabrekle, to stanje po nekaj dnevih mine. Če postanejo dojke težke, boleče, napete, gre za zastajanje mleka in govorimo o zastojni dojki. Mastitis je bakterijska okužba tkiva dojk in mlečnih žlez. Znaki so naslednji: mati je utrujena, dojke so boleče, ima povišano temperaturo in gripi podobne znake. Pregledati jo mora zdravnik, ki poskusi ugotoviti vzrok za nastanek mastitisa. Najpogosteje predpiše materi antibiotično zdravljenje, počitek, hlajenje prizadetega predela dojke, dovolj tekočine in izpraznitev dojke po dojenju. V primeru nepravilnega zdravljenja mastitisa se lahko pojavi ognojek (absces), ki zahteva kirurško izpraznitev in antibiotično zdravljenje.
Pripomočki za lažje dojenje
Če se vaš otrok ne more ali ne želi dojiti, vi pa si ga še vedno želite hraniti s svojim mlekom in tako zagotoviti, da dobi vse potrebne hranilne in zaščitne snovi, lahko poskusite s črpanjem. Črpanje mleka pomaga tako pri mastitisu ali zamašenih mlečnih vodih, kot tudi pri bolečih bradavicah. Električne in ročne prsne črpalke omogočajo udobje in pretok mleka neposredno v steklenico. Prsno črpalko je mogoče kombinirati z ostalimi izdelki za hranjenje, kot so stekleničke in posodice za shranjevanje materinega mleka. Črpanje in nato shranjevanje mleka omogoča tudi drugim članom družine, da nahranijo otroka, v tem času pa ima mama priložnost, da se spočije.
Posodice za shranjevanje materinega mleka so odlična rešitev za shranjevanje mleka v hladilniku ali zamrzovalniku. Vrečke za shranjevanje materinega mleka pa zagotavljajo odlično zaščito načrpanega mleka.
Stekleničke iz linije Natural posnemajo dogajanje pri dojenju in tako pripomorejo k bolj naravnemu hranjenju, zahvaljujoč širokemu cuclju v obliki dojke, s čimer olajšajo kombinacijo dojenja in hranjenja s stekleničko.
Dojenje in dodajanje goste hrane
Ni povsem določenih pravil glede uvajanja goste hrane. Mamica in dojenček se morata na novo prehranjevanje privaditi počasi in to se lahko od posameznega do posameznega dojenčka zelo razlikuje. Z nadomeščanjem posameznih podojev z obroki goste hrane, se bo nastajanje mleka pri vas počasi zmanjševalo, ne da bi v dojkah čutili pritisk ali oteklino. Otrok je od šestega meseca že pripravljen na trdo hrano. Primerno je, da nadaljujete z dojenjem in ob tem postopno dodajate čvrsto hrano. Če boste prekinili z dojenjem, boste morali dodajati prilagojeno mleko vse do otrokovega prvega rojstnega dne.
Kdaj poiskati pomoč?
Ob kakršnih koli težavah in vprašanjih se lahko vedno obrnete na babico, otroško ali patronažno medicinsko sestro, pediatra ali svetovalko za dojenje. V Sloveniji obstajajo društva, ki nudijo podporo in pomoč doječim materam, organizirajo pa tudi srečanja, kjer si lahko mamice izmenjujejo izkušnje in nasvete. Ne pozabite, da ste pri skrbi za otroka in dojenju pomembni tudi vi sami. Poskrbite za zdravo prehrano, dovolj počitka in se izogibajte stresu.
Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825. Društvo ni izobraženo za dajanje zdravstvenih mnenj in nasvetov. O zdravstvenih težavah matere ali otroka se vedno posvetujte z zdravnikom.
tags: #najpogostejsa #vprasanja #o #dojenju