Prirojene nepravilnosti sečil predstavljajo pomemben del pediatrične urologije. Ena izmed takšnih nepravilnosti, ki lahko povzroči resne zdravstvene težave, je zoženje sečevoda, znano kot pieloureteralna stenoza (PU stenoza). To stanje, ki prizadene cevko med ledvico in mehurjem, lahko povzroči zbiranje urina v ledvici, kar vodi do hidronefroze in potencialne okvare ledvične funkcije. Ta članek obravnava PU stenozo pri dojenčkih in otrocih, vključno z njenim razumevanjem, diagnostičnimi postopki, možnostmi zdravljenja ter praktičnimi vidiki, kot je odvzem urina pri dojenčkih.
Razumevanje Pieloureteralne Stenoze
Pieloureteralna stenoza je zoženje na prehodu med ledvično medenico (pielon) in sečevodom. Ta zožitev lahko ovira normalen odtok urina iz ledvice v mehur. Posledica tega je zastajanje urina v ledvični medenici in kaliksih, kar povzroči njeno razširitev - stanje, imenovano hidronefroza. Dolgotrajna ali huda hidronefroza lahko stisne in poškoduje občutljivo ledvično tkivo (parenhim), kar sčasoma zmanjša ledvično funkcijo.
Čeprav je PU stenoza prirojena napaka, se lahko simptomi pojavijo kadarkoli med otroštvom, včasih pa celo v odrasli dobi. V zgodnjih fazah je lahko asimptomatska, a se sčasoma lahko manifestira z različnimi znaki:
- Bolečine: Pogosto se pojavljajo kot tope bolečine v ledvenem predelu, ki se lahko občasno stopnjujejo.
- Okužbe sečil: Zastoj urina ustvarja ugodno okolje za rast bakterij, kar povečuje tveganje za vnetje ledvic ali mehurja.
- Spremembe v urinu: Lahko se pojavi kri v urinu ali moten urin.
- Povečana ledvica: Zaradi zastajanja urina lahko postane ledvica vidno ali tipno povečana.
- Slabokrvnost: V nekaterih primerih lahko kronična okvara ledvic vpliva na proizvodnjo eritropoetina, kar vodi do slabokrvnosti.
- Zastrupitev z lastnim urinom: V skrajnih primerih lahko huda ovira v odtoku urina povzroči kopičenje sečnine in drugih odpadnih snovi v krvi, kar vodi do zastrupitve.
V nekaterih primerih, kot je opisano v primeru 24-letnega nečaka, je lahko prisotna tudi prirojena anomalija dvojnega votlega sistema leve ledvice z dvojnim sečevodom, ki se združita. Čeprav ta dvojni sistem sam po sebi ne povzroča težav, je pomembno, da se ob diagnosticiranju PU stenoze upoštevajo vse morebitne pridružene anomalije.
Diagnostika PU Stenoze
Diagnostika PU stenoze temelji na kombinaciji slikovnih in funkcionalnih preiskav:
- Ultrazvok (UZ): To je pogosto prva in najpomembnejša preiskava. Omogoča oceno velikosti ledvic, debeline parenhima, prisotnosti hidronefroze in izključitev drugih vzrokov zapore, kot so ledvični kamni (kokrementi).
- Urografija (intravenska ali retrogradna): Z vbrizgavanjem kontrastnega sredstva omogoča vizualizacijo celotnega sečnega trakta. Pri PU stenozi se bo kontrast v ledvični medenici zadrževal dlje časa, medtem ko se bo v sečevod izločal počasi ali sploh ne. Urografija lahko pokaže tudi zoženo območje.
- Scintigrafija ledvic: Ta preiskava oceni delovanje posamezne ledvice. Z vbrizgavanjem radioaktivnega izotopa se spremlja njegov časovni vnos v ledvico in izločanje. Omogoča natančno oceno preostale funkcije ledvice, kar je ključno pri odločitvi o zdravljenju. Zelo pomembno je, da se scintigrafija izvede, ko je morebitna ovira v odtekanju urina odstranjena ali vsaj delno omogočena, saj lahko zapora bistveno zmanjša ocenjeno funkcijo ledvice.
- Cistografija (mikcijska ali zaporedna): Ta preiskava se uporablja za oceno mehurja in sečnice ter za odkrivanje refluksa urina nazaj v sečevod.
- CT ali MRI: V redkih primerih se lahko uporabita za podrobnejšo oceno anatomije, še posebej, če obstaja sum na pritisk žile na sečevod.
V primeru 24-letnega nečaka so bile opravljene naslednje preiskave: aplikacija kontrasta leve in desne ledvice, ki je pokazala pravočasno opacifikacijo leve ledvice in zakasnitev pri desni. Ugotovljen je bil podvojen votlinski sistem levo z dvojnim sečevodom, zmerna hidronefroza desne ledvice in odsotnost prikaza desnega sečevoda, kar kaže na stenozo na PU segmentu kot najverjetnejši vzrok odtočne motnje. Mnenje je potrdilo zmerno hidronefrozo desne ledvice zaradi verjetne stenoze na PU ustju.
Zdravljenje PU Stenoze
Osnovni cilj zdravljenja PU stenoze je odpraviti ovira v odtoku urina in s tem ohraniti funkcijo ledvice.
Kirurški poseg:
Če delovanje ledvice ostaja zadostno (običajno nad 10% preostale funkcije), je priporočljiv kirurški poseg za ohranitev ledvice. Najpogostejša operacija je pieloplastika. Ta poseg vključuje odstranitev zoženega dela sečevoda na izhodu iz ledvične medenice in ponovno spojitev zdravih delov cevi. Včasih lahko na sečevod pritiska anomalno razvita žila, kar povzroči stenozo. V takšnih primerih se sečevod pod žilo prekine in ponovno spoji nad njo, da se zagotovi nemoten odtok urina.
- Rutinska operacija in zapleti: Pieloplastika se lahko šteje za relativno rutinsko operacijo, še posebej pri otrocih. Vendar pa kot pri vsakem kirurškem posegu obstaja tveganje za zaplete. Ti lahko vključujejo neuspeh operacije (urina še vedno ne odteka pravilno), ponovno zožitev sečevoda, uhajanje urina iz mesta spoja ali okužbo. V primeru neuspešne operacije je lahko potrebna ponovitev posega ali, v najslabšem primeru, kadar funkcija ledvice ni več zadostna, njena odstranitev (nefrektomija).
Nefrostoma:
V nekaterih primerih, še posebej pri dojenčkih ali ko je potrebna začasna rešitev pred dokončno operacijo, se lahko uvede nefrostoma. To je cevka, ki se skozi kožo v ledvenem predelu vstavi neposredno v ledvični meh. Njen namen je razbremeniti ledvico z omogočanjem neposrednega odtoka urina v zunanjo zbiralno vrečko. Nefrostoma je nujno zlo, ki omogoča otroku zdrav razvoj do operacije in s tem zagotavlja ohranitev obeh delujočih ledvic, kar je lahko v življenju kasneje velikega pomena.
Primer mamice 2-mesečnega fantka z hidronefrozo leve ledvice in PU stenozo ponazarja uporabo nefrostome. Po vstavitvi nefrostome se je UZ izvid izboljšal, vendar je scintigrafija pokazala, da je ledvična funkcija ostala nizka (manj kot 10%). V takšnih primerih, ko funkcija ledvice kljub nefrostomi ostane pod 10%, se pogosto predlaga odstranitev ledvice (nefrektomija), da se preprečijo kasnejši zapleti.
Nefrektomija (odstranitev ledvice):
Če je ledvična funkcija izredno nizka (pod 10%) in ni pričakovati izboljšanja, je odstranitev ledvice edina možnost. Nefrektomija otroške ledvice je načeloma hiter poseg, ki otrokom koristi z odstranitvijo izvora ponavljajočih se vnetij. Najpogosteje se opravi z odprto operacijo, kjer kirurg naredi rez na koži. Šive običajno odstranijo 5-7 dni po operaciji, skupaj z morebitnimi cevmi (dren, kateter).
Kje opraviti poseg?
Pri odločanju o tem, kje opraviti poseg, je ključnega pomena izbira ustanove in specialista z izkušnjami na področju uroloških posegov pri otrocih ali odraslih, odvisno od starosti pacienta.
- Otroci: Za otroke imajo največ izkušenj v UKC Ljubljana, nato v UKC Maribor in Učni bolnišnici Celje.
- Odrasli: Posege lahko opravijo v vseh slovenskih bolnišnicah z urološkim oddelkom. V Slovenj Gradcu in Mariboru (po podatkih iz leta 2009) so na voljo tudi laparoskopski posegi, ki potekajo skozi manjše rezove. Laparoskopska kirurgija je pogosto skoncentrirana na posamezne kirurge, ki so s tem pridobili veliko spretnosti.
Pomembnejše od dolžine rane je počutje pacienta po operaciji in sposobnost reševanja morebitnih zapletov. Zato je priporočljivo, da se operacija opravi v ustanovi, kjer bo pacient kasneje potekal tudi na kontrolah in kjer se bodo reševali morebitni zapleti.
Praktični Vidiki: Odvzem Urina pri Dojenčkih
Odvzem urina pri dojenčkih za diagnostične namene je lahko izziv, saj nimajo nadzora nad mokrenjem. V forumih se pogosto pojavljajo vprašanja glede pravilnega odvzema.
- Urinske vrečke: V lekarnah so na voljo posebne urinske vrečke s kolektorjem, ki omogočajo zbiranje urina. Ključno je, da je vrečka pravilno nameščena, tako da tesno prileže na kožo okoli spolovila in presredka, da se prepreči uhajanje urina. Pred nameščanjem vrečke je potrebno spolovilo in okolico dobro umiti s toplo milnico, nato izprati s fiziološko raztopino in dobro osušiti, sicer se vrečka ne bo pravilno prilepila.
- Čas odvzema: Urin je potrebno čim prej po odvzetju odnesti v laboratorij. Če to ni mogoče, se ga shrani v hladilniku. Vendar pa se bakterije v urinu lahko namnožijo že v uri ali dveh, kar lahko povzroči napačne rezultate. Zato je priporočljivo vrečko z urinom odlepiti takoj, ko se dojenček polula, in ga čim prej odnesti v laboratorij. Če je potrebno shranjevanje, naj bo v hladilniku in ne dlje kot nekaj ur.
- Pravilna priprava: Pred odvzemom je pomembno, da spolovilo ni namazano s hladilnim mazilom. Priporoča se uporaba tople milnice za umivanje, nato pa dobro izpiranje in sušenje.
- Pediater in sestra: V idealnem primeru bi morale medicinske sestre v ambulanti najprej pokazati pravilno namestitev urinske vrečke in postopek odvzema, preden jo dajejo staršem. Če se pojavi dvom ali težava, je najbolje poklicati pediatra ali se ponovno obrniti na ambulanto za navodila.
Glede na temo navezovanja na forum, je pomembno poudariti, da so pediater in medicinske sestre tisti, ki morajo zagotoviti ustrezna navodila. Če se starši počutijo negotove ali neprepričane, je nujno, da zahtevajo dodatna pojasnila ali poiščejo drugo mnenje. V primeru nenadnih težav, kot so bolečina, vročina, krvav ali moten urin, ali zastoj v odtekanju urina, je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.
Zdravila in Njihova Uporaba
V kontekstu uroloških težav se lahko pojavijo tudi vprašanja glede uporabe določenih zdravil:
- Ciprinol (ciprofloksacin): Je antibiotik, ki se uporablja pri bakterijskih okužbah. Vendar pa se pri otrocih, nosečnicah in doječih materah ne sme predpisovati zaradi potencialnih resnih stranskih učinkov, kot so težave z mišično-skeletnim sistemom. Njegova uporaba pri otrocih je izjemno redka in samo v specifičnih primerih, nikakor pa ne pri težavah z sečili.
- Analgin (metamizol): Je učinkovit analgetik, vendar so visoki odmerki povezani s sumom na agranulocitozo, redko, a smrtno nevarno bolezen, pri kateri telo ne more več braniti pred okužbami. Zaradi tega tveganja je v nekaterih državah prepovedan. Dolgotrajno jemanje ali visoki odmerki metamizola se odsvetujejo.
Sečila, 1. del: Hitri tečaj anatomije in fiziologije št. 38
tags: #nefrostoma #pri #dojencku