Nosečnost je čudovito obdobje, polno pričakovanja in razvoja novega življenja. Vendar pa to obdobje prinaša tudi povečana tveganja za različne okužbe in nepravilnosti, ki lahko ogrozijo zdravje tako matere kot še nerojenega otroka. Zgodnje odkrivanje teh tveganj in ustrezni preventivni ukrepi so ključni za zagotavljanje optimalnega razvoja ploda in dobrobit nosečnice. V nadaljevanju bomo podrobneje raziskali najpogostejše nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo nosečnice, ter ponudili smernice za njihovo preprečevanje in obvladovanje.
Priporočljiva Cepljenja za Nosečnice
V času nosečnosti je priporočljivo cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim, ki predstavljajo povečano tveganje. Nosečnicam se priporoča cepljenje proti oslovskemu kašlju in proti gripi, še posebej v sezoni gripe. Pomembno je poudariti, da je cepljenje priporočljivo tudi, če ste bili v preteklosti že cepljeni ali celo, če ste že kdaj preboleli oslovski kašelj ali gripo, saj zaščita ni trajna. Obe cepivi sta varni tako za nosečnico kot za plod. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je še posebej pomembno, saj zagotavlja zaščito otroka v prvih tednih življenja, preden pridobi lastno zaščito s cepljenjem. Cepljenje nosečnic je priporočljivo takoj po 24. tednu nosečnosti, in sicer v vsaki nosečnosti. Vaše telo tako ustvari protitelesa, ki bodo preko posteljice prešla na plod in ga zaščitila. Cepivo proti oslovskemu kašlju je mrtvo cepivo in ne more povzročiti bolezni, prav tako ne predstavlja ovire za dojenje. Cepljenje proti sezonski gripi je varno v vseh obdobjih nosečnosti.
Virusne in Bakterijske Okužbe v Nosečnosti: Potencialne Nevarnosti
Nekatere virusne ali bakterijske okužbe v času nosečnosti so potencialno nevarne za zdravje nosečnice in/ali njenega še nerojenega otroka. Te okužbe lahko povzročijo prizadetost ploda, prezgodnji porod, spontani splav ali mrtvorojenost, ali pa ima novorojenček ob rojstvu resne zdravstvene težave. Med te okužbe sodijo:
Listerioza: To je ena izmed razširjenih patogenih bakterij, ki lahko povzroča resne okužbe pri nosečnicah in novorojenčkih. Z listerijo se najpogosteje okužimo z uživanjem kontaminirane, nepravilno obdelane in pripravljene hrane, kot so nepasterizirano mleko in mlečni izdelki, perutnina in drugo meso, morski sadeži, ter tudi surova zelenjava in sadje. Bolezen se zdravi z antibiotiki. Nosečnica naj ne uživa surovega mesa, perutnine, govedine, svinjine in rib, ki so pogosto okužene s patogenimi bakterijami. Meso naj med pripravo dobro prepeče ali prekuhava, pri čemer mora temperatura v notranjosti živila doseči najmanj 70 stopinj Celzija, meso v notranjosti pa ne sme biti rožnato. Prav tako naj nosečnica ne uživa surovega neprekuhanega mleka in mlečnih izdelkov ter mehkih sirov, kot so feta ali brie, razen če je na njih označeno, da so pasterizirani.
Toksoplazmoza: Okužbo povzroča parazit Toxoplasma gondii. Z njo se okužimo z neposrednim stikom z mačjimi iztrebki ali z njimi onesnaženo vrtno zemljo, z zaužitjem hrane in vode, onesnažene z mačjimi iztrebki, možna pa je tudi okužba s surovim ali slabo toplotno obdelanim mesom (zlasti svinjino - sveži pršut, tatarski biftek in perutnino, ki ni dovolj pečena). Okužba je v Sloveniji redka in za nosečnico navadno ni nevarna, če ni sveža. V primeru sveže okužbe jo je treba zdraviti z antibiotiki. Za zaščito pred okužbo je pomembno, da si nosečnica po pripravljanju surovega mesa, sadja in zelenjave, vedno temeljito umije roke. Prav tako velja, naj si skrbno umiva roke pred uživanjem hrane. Dela z zemljo (npr. vrtnarjenje) naj se nosečnica vedno loti zaščitena z rokavicami. Naj ne čisti mačjega stranišča, ali pa naj pri tem uporablja zaščitne rokavice in si po tem dobro umije roke.
Hepatitis B: Gre za obolenje jeter, ki ga povzroča virus. Ta se prenaša z okuženo krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, s spolnimi stiki ter, v času nosečnosti, z okužene matere na otroka. Pri 90 % novorojenčkov, ki se okužijo pred ali ob rojstvu, ostane okužba prisotna doživljenjsko. Pri vseh nosečnicah se test na okužbo z virusom hepatitisa B opravi ob koncu nosečnosti ali ob porodu. V Sloveniji poteka obvezni program cepljenja proti hepatitisu B za vse otroke.
Sifilis: To je resno obolenje, ki ga povzroča bakterija Treponema pallidum. Pri nas se pojavljajo le posamezni primeri. Prenaša se s spolnimi stiki, pa tudi z nosečnice na otroka in z okuženo krvjo. Pri vseh nosečnicah se test na sifilis opravi ob prvem pregledu v nosečnosti.
Rdečke (Rubella): So zelo nalezljiva virusna bolezen. V Sloveniji se v zadnjih letih, zahvaljujoč visoki precepljenosti, ne pojavljajo. Virus se prenaša s kužnimi kapljicami. Rdečke se kažejo kot blago vročinsko obolenje z izpuščajem. Če se okuži nosečnica, se virus lahko prenese tudi na plod. Največje tveganje za okvare ploda je v zgodnji nosečnosti (tudi do 90 %). Virus rdečk lahko povzroči spontani splav, mrtvorojenost ali pa se otrok rodi s prirojenimi okvarami vida, sluha, srčnimi napakami, duševno zaostalostjo. Najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje rdečk je cepljenje, ki pa mora biti opravljeno pred nosečnostjo. V Sloveniji je obvezno cepljenje proti rdečkam za vse otroke pri dopolnjenih 12. in 18. mesecu starosti.
Norice (Vodene koze): Povzroča jih virus varicella zoster. Prva okužba se kaže kot norice, nato virus ostane prisoten v telesu, njegova ponovna aktivacija pa se kaže kot pasavec. Norice se prenašajo z neposrednim ali posrednim stikom s povzročiteljem v kožnih lezijah izpuščaja ali po zraku, s kužnimi kapljicami iz dihal. Kažejo se s tipičnim izpuščajem. Če nosečnica zboli za noricami, te lahko potekajo z zapleti. Virus se lahko prenese tudi na plod, kjer povzroča okvare prstov, udov, kože. Če nosečnica zboli pred porodom, lahko pride do hude oblike noric pri novorojenčku. Če nosečnica v preteklosti še ni prebolela noric ali ni mogoče zagotovo trditi, da jih je že prebolela, je pomembno, da se v času nosečnosti izogiba vseh bolnikov z noricami, najbolje še nekaj dni po koncu kožnih izpuščajev.
Prepovedana hrana v nosečnosti
Streptokok skupine B (GBS): Gre za bakterijo, ki povzroča predvsem okužbe novorojenčkov. Bakterijo najdemo v nožnici in zadnjiku pri 25 % zdravih žensk, ki so nosilke in ne kažejo znakov okužbe. Do prenosa bakterije lahko pride med porodom. Ali je nosečnica nosilka streptokoka skupine B ali ne, je možno ugotoviti proti koncu nosečnosti s preiskavo brisa nožnice in zadnjika. To je samoplačniška preiskava, ki jo lahko opravite pri izbranem ginekologu nekaj tednov pred predvidenim datumom poroda. Če je ženska nosilka, ob začetku poroda dobi antibiotike, kar zmanjša možnost prenosa okužbe na novorojenčka, predvsem pri prezgodnjih porodih.
Citomegalovirus (CMV): Se pojavlja pogosto. Ko se z njim okužimo, ostane v telesu doživljenjsko. Večina okužb s CMV poteka brez simptomov. Stik s slino ali urinom majhnih otrok je glavni vzrok za okužbo nosečnic. Virus lahko prehaja skozi posteljico in lahko povzroča prirojene okvare ploda (kot so zlatenica, povečana jetra in vranica, težave z dihanjem, krči, okvare vida in sluha, duševno zaostalost). Nosečnica naj se izogiba souporabi jedilnega pribora, kozarcev in hrane, ki so bili v stiku z majhnimi otroci.
Parvovirus B19 (Peta bolezen): Je pogosta okužba otroške dobe. Najpogosteje se prenaša kapljično z izločki ustne votline in zgornjih dihal, ali neposredno preko bližnjih stikov z osebe na osebo, predvsem v družini ter vrtcih in šolah. Približno polovica nosečnic je imuna na parvovirus B19, tako da le-te običajno ne zbolijo. Bolezen ima pri nosečnicah, ki niso imune, običajno blag potek in predstavlja nizko tveganje za njihov plod. Ovirana je tvorba rdečih krvničk, zaradi česar se lahko pojavi oblika anemije, kar lahko privede do srčnih okvar, v skrajnem primeru pa celo do spontanega splava. Največja nevarnost obstaja pri ženskah, ki so poklicno pogosto v stiku z majhnimi otroki. Če ste noseči in ste prišli v stik z nekom s peto boleznijo, takoj pokličite zdravnika, ki bo opravil ustrezna testiranja in vam predstavil nadaljnje ukrepe.
Herpes: Povzročajo ga virusi herpes simplex, ki se na plod lahko prenesejo med nosečnostjo ali pri porodu. Če nosečnica zboli prvič v pozni nosečnosti, je nevarnost prenosa bolezni na plod med porodom od 30- do 50-odstotna. Če bolnica zboli pred nosečnostjo ali v zgodnji nosečnosti, je tveganje prenosa okužbe na plod le 1 odstotek. Večje število ponovitev okužb v nosečnosti poveča možnost prenosa. Zato je treba natančno in ustrezno ukrepati ter ponovitve bolezni ustrezno zdraviti s protivirusnimi zdravili. Virus se prenese na novorojenčka in povzroči boleče mehurčke na koži ter poškodbe oči - keratokonjuktivitis, možganov - meningoencefalitis in meningitis ter splošne sistemske okužbe, vsak šesti novorojenček pa žal ne preživi.
Drugi Zapleti v Nosečnosti
Poleg okužb lahko nosečnost spremljajo tudi drugi zapleti, ki zahtevajo posebno pozornost:
Vnetja Sečil: Ena pogostejših nevšečnosti v času nosečnosti so vnetja sečil, ki so posledica naraščajoče kolonizacije urinalnega trakta predvsem z obstoječo vaginalno, perinatalno in fekalno floro. Med dejavnike za pojav okužb sodita tudi zastoj urina zaradi sproščanja gladkih mišic sečevodov, ki ga povzroča hormon progesteron, in povečan volumen krvi, s čimer se poveča tudi hitrost filtracij v ledvicah, pa tudi potreba po izločanju urina. Izguba uretralnega tonusa v kombinaciji s povečanim volumnom urina povzroči zastoj urina, kar lahko povzroči dilatacijo sečevodov, ledvičnega pelvisa in čašic. Zastoj urina lahko služi kot rezervoar za bakterije. Dilatacija sečnice in ledvičnega pelvisa je med nosečnostjo pogostejša na desni strani. Opažamo jo že pri desetih tednih nosečnosti in se med nosečnostjo le še stopnjuje ter izzveni približno šest do dvanajst tednov po porodu. K povišanemu tveganju za vnetja v času nosečnosti pripomore tudi povišana raven sladkorja (glukozurija) in proteinov oz. aminoacidurije v urinu. Vnetje sečil teži od 2 do 10 % nosečnic, pogostejše je pri ženskah, ki imajo za seboj več nosečnosti oz. so bile bolj nagnjene k tovrstnim vnetjem že v preteklosti. Vnetje sečil se kaže s pekočim oz. bolečim uriniranjem, prav tako je urin moten, lahko vsebuje tudi kapljice krvi. Na vnetje nas lahko opozarjajo tudi bolečine v medenici in spodnjem delu hrbta, v nekaterih primerih se pojavita tudi slabost in bruhanje. Simptoma vnetja sta tudi pogosto uriniranje in občutek polnega mehurja. Nezdravljena okužba sečil med nosečnostjo je povezana s tveganji za plod in mater, vključno s pielonefritisom, prezgodnjim porodom, nizko porodno težo in povečano perinatalno umrljivostjo. Lahko pride tudi do okužbe krvi, t. i. sepse. Za preprečevanje tovrstnih vnetij je pomembno pitje zadostnih količin tekočine (dva do tri litre dnevno) in praznjenje mehurja v celoti, prav tako tudi s primerno higieno spolovil (voda in preparati za intimno nego s kislim pH) in higieno ob iztrebljanju (brisanje od nožnice proti zadnjiku), s čimer preprečimo možnosti za prehod bakterij iz prebavil v sečila.
Gestacijski Diabetes (Nosečnostna Sladkorna Bolezen): Pojav povišanega krvnega sladkorja, ki se pojavi v nosečnosti in ni posledica že morebiti prisotne sladkorne bolezni pred nosečnostjo. Najpogosteje se pojavi po 24. tednu nosečnosti in po porodu pogosto izgine. Število žensk, ki jim v obdobju nosečnosti odkrijejo to obliko sladkorne bolezni, se iz leta v leto povečuje, pri njih pa je tudi večje tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 v kasnejših življenjskih obdobjih. Ker lahko nosečnostni diabetes povzroči resne zaplete (vnetje sečnih poti, arterijska hipertenzija, preeklampsija, prezgodnji porod), se v Sloveniji opravljajo presejalni testi pri nosečnicah med 24. in 28. tednom nosečnosti. Obstajajo določene skupine s povečanim tveganjem za razvoj nosečniške sladkorne bolezni, med katerimi so ženske, starejše od 35 let, nosečnice s povišano telesno težo (indeks telesne mase nad 30), ženske, ki so v preteklih nosečnostih že imele nosečnostni diabetes ali prediabetes, ženske s sindromom policističnih jajčnikov, nosečnice, ki so v prejšnji nosečnosti rodile velikega otroka (telesna teža nad 4000 gramov), nosečnice z družinsko anamnezo sladkorne bolezni ter tiste, ki niso zadosti telesno dejavne. Zdravljenje vključuje zdrav način življenja, s pravilno prehrano (šest obrokov, trije manjši in trije glavni s kontrolo glikemičnega indeksa hrane oziroma sladkorno dieto), redno spremljanje krvnega sladkorja, tlaka in urina, poostreno ultrazvočno sledenje plodovega stanja in rasti ter morebitnih strukturnih nepravilnosti ploda. Fizična aktivnost po vsakem obroku zelo pomaga pri zniževanju glukoze v krvi.
Preeklampsija: Je zaplet povišanega krvnega tlaka, pojava beljakovin v urinu in zatekanja nosečnice. Nastane kot posledica nepravilne placentacije, arterijske kronične hipertenzije in kroničnih bolezni ledvic. Nastane pri nekaj odstotkih nosečnic. Bolezen je pogostejša pri zelo mladih ali starejših nosečnicah, pomembna je tudi prekomerna prehranjenost in povišane maščobe v krvi. Nosečnice z družinsko anamnezo jo imajo pogosteje. Zdravljenje poteka z zniževanjem krvnega tlaka, preprečevanjem zapletov zaradi slabšega delovanja ledvic in s strogim nadzorom. Po porodu preeklampsija po navadi izzveni brez trajnih posledic za žensko. Rojeni otroci imajo pogosteje dihalno stisko in posledice nedonošenosti, če morajo nosečnost prekiniti prezgodaj zaradi nevarnosti za preživetje nosečnice. Po porodu spremljamo krvni tlak porodnice ter delovanje organov (jetra, ledvice).
Predležeča Posteljica (Placenta Previa): Gre za nepravilno lego posteljice, ki po 28. tednu nosečnosti še vedno prekriva maternično ustje. V nosečnosti (po navadi tretje trimesečje) pride do nenadne, lahko tudi obilne sveže krvavitve, ki je lahko usodna za plod, tudi nosečnica izgubi pomembno količino krvi. Poznamo popolno predležečo posteljico - placenta previa totalis (posteljica popolnoma prekriva ustje maternice), delno placenta previa (posteljica le delno prekriva ustje maternice), marginalno placenta previa (posteljica se nahaja blizu ustja, vendar ga ne prekriva) ter nizko ležečo posteljico oziroma nizko posteljico. Pri nenadnem odluščenju pride do hude krvavitve pred ali med porodom. Najbolj nevaren je znak delnega odluščenja, ki se kaže kot sveža krvavitev iz nožnice brez bolečin. V nekaterih primerih nižje ležečo posteljico najdemo pri nosečnicah po carskem rezu ali po več posegih čiščenja maternice zaradi različnih vzrokov (abrazija). Ultrazvočna preiskava v nosečnosti lahko natančno opredeli lego posteljice in tudi izstopišče popkovine. V primeru placente previe totalis se odločijo za dokončanje nosečnosti s carskim rezom. Po vaginalnih porodih z delno placento previo lahko prihaja do večjih krvavitev.
Vpliv Zdravil in Teratogenih Dejavnikov
Vse do 20. stoletja je veljalo prepričanje, da je maternica varno okolje, ki ščiti plod pred vsemi zunanjimi vplivi. Šele tragične posledice jemanja talidomida v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so privedle do večjega zanimanja in preučevanja škodljivega delovanja zdravil in zunanjega okolja na plod. Nastanek in razvoj prirojenih nepravilnosti ploda preučuje veda, imenovana teratologija. Kadar škodljivo delovanje povzroči prirojeno telesno napako ali spremeni delovanje organa, govorimo o teratogenem učinku. V našem okolju se med teratogene dejavnike uvrščajo zdravila, strupi in kemikalije, povzročitelji okužb, sevanja, pa tudi spremenjena presnova v organizmu matere ter njene bolezni. Z njimi je povezano do 10 odstotkov vseh prirojenih napak.
Delovanje teratogena je povezano z genetskimi značilnostmi zarodka, z njegovo razvojno stopnjo, z lastnostmi in mehanizmom delovanja teratogena ter odmerkom. Večina teratogenov povzroči nastanek značilnih napak, vendar pa se lahko zaradi istega teratogena pri različnih zarodkih pojavijo različne razvojne nepravilnosti. Razlago za razlike najdemo v dednem zapisu, ki se razlikuje med posamezniki. Te razlike namreč vodijo v različno občutljivost na škodljivo delovanje.
Nastanek napak je tesno povezan z obdobjem razvoja, saj se občutljivost celic in tkiv na škodljivi vpliv s časom spreminja. Prva dva tedna po spočetju je zarodek skoraj neobčutljiv na škodljive dejavnike iz okolja. Od 3. do 8. tedna po oploditvi je zarodek najbolj občutljiv na škodljivo delovanje, saj se oblikujejo zasnove za vse pomembnejše organe in organske sisteme. Po 8. tednu razvoja in do poroda pa plod predvsem raste. Zato so nepravilnosti, ki nastanejo v tem obdobju, manjše ali pa se kažejo samo kot motnje v delovanju posameznega organa ali dela telesa.
Pri uporabi zdravil v nosečnosti je ključno, da se predpišejo le tista, katerih koristnost za zdravje nosečnice odtehta tveganje za škodljivo delovanje na plod. Pri tem velja upoštevati klasifikacijo zdravil glede na možnost škodljivega delovanja na plod:
- Skupina A: Zdravila, za katera kontrolirane raziskave pri nosečnicah niso dokazale, da bi snov škodovala plodu.
- Skupina B: Zdravila, za katera raziskave na živalih niso dokazale škodljivosti ali pa škodljivosti na živalih niso bile potrjene na kontroliranih raziskavah pri ljudeh.
- Skupina C: Učinkovine, za katere so raziskave pokazale škodljivost pri živalih, kontroliranih raziskav pri ljudeh pa ni ali ni raziskav niti za ljudi niti za živali. Ta zdravila predpisujemo v nosečnosti le, če njihova koristnost za zdravje nosečnice odtehta tveganje za škodljivo delovanje na plod.
- Skupina D: Zdravila, za katera vemo, da škodljivo delujejo na plod, vendar jih tako kot učinkovine iz skupine C vseeno predpisujemo, če dobrobit za mater odtehta škodljivo delovanje na plod.
- Skupina X: Uporaba učinkovin iz te skupine pa je v nosečnosti prepovedana.
Nosečnici moramo natančno in razumljivo predstaviti vrsto in stopnjo tveganja za škodljivo delovanje določenega zdravila. Skupaj z informacijami o tveganju za pojav posameznih prirojenih telesnih nepravilnosti smo ji dolžni omogočiti natančnejše sledenje razvoja ploda, predvsem s pogostejšimi ultrazvočnimi pregledi.
Prehrana in Dodatki v Nosečnosti
Uravnotežena prehrana je ključnega pomena za optimalen razvoj ploda. V nosečnosti se povečajo potrebe po vnosu nekaterih hranil:
Folna Kislina: Bistvena je v času pospešenega deljenja celic, torej v času razvoja in rasti bitjeca v maternici. Dnevni vnos znaša okoli 400 mcg na dan in je bistvenega pomena pri zapiranju nevralne cevi pri plodu ter preprečevanju s tem povezanih napak. Pomanjkanje folne kisline lahko vodi v prirojene napake in okvare v predelu glave in hrbtenice, celo v spontani splav. Folno kislino sicer najdemo v zeleni listnati zelenjavi, a je zaradi povečanih potreb v začetku nosečnosti in v izogib tveganjem smiselno zagotoviti s prehranskimi dodatki.
Železo: Potrebe po železu se v nosečnosti povečajo kar za dvakrat v primerjavi z obdobjem pred zanositvijo. Najpogostejši vzrok za slabokrvnost v obdobju nosečnosti je namreč prav pomanjkanje železa, saj se mora zaradi potrebe po prenosu kisika povečati količina hemoglobina. Največje so potrebe po vnosu primernih količin železa predvsem v drugem in tretjem trimesečju. Priporoča se uživanje 30 mg železa na dan. Pomanjkanje se kaže z utrujenostjo, bledoličnostjo, glavoboli, zadihanostjo, tudi s krhkimi nohti in z izpadanjem las.
Zaključek
Nosečnost je obdobje, ki zahteva posebno pazljivost in skrb za zdravje. Zavedanje o potencialnih nevarnostih, kot so okužbe in zapleti, ter upoštevanje preventivnih ukrepov, vključno s priporočljivimi cepljenji, uravnoteženo prehrano in doslednim upoštevanjem zdravniških navodil, lahko bistveno zmanjšajo tveganja in zagotovijo zdravo nosečnost ter optimalen razvoj otroka. V primeru kakršnih koli dvomov ali skrbi se je vedno najbolje posvetovati z izbranim ginekologom, babico ali drugim zdravstvenim delavcem.
tags: #nepravilnosti #in #bolezni #v #nosecnosti