Nosečnost je posebno obdobje v življenju ženske, ki prinaša številne radosti, a tudi povečano skrb za lastno zdravje in zdravje nerojenega otroka. V tem času se telo nosečnice sooča s pomembnimi fiziološkimi in hormonskimi spremembami, ki lahko vplivajo na imunski sistem in povečajo dovzetnost za nekatere nalezljive bolezni. Zavedanje o teh tveganjih in ustrezni preventivni ukrepi, kot je cepljenje, so ključni za zagotavljanje varne in zdrave nosečnosti ter zaščito najmlajših pred najhujšimi posledicami bolezni.
V zadnjih letih se v Sloveniji in Evropi povečuje ozaveščenost o pomembnosti cepljenja med nosečnostjo, zlasti proti boleznim, kot so gripa, oslovski kašelj in okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Ta cepljenja niso le varna in priporočljiva, ampak, kot potrjujejo dolgoletne klinične izkušnje, tudi izjemno učinkovita pri zaščiti tako nosečnice kot njenega dojenčka.
Gripa v nosečnosti: Večje tveganje za zaplete
Gripa je nalezljiva bolezen, ki se širi s kašljanjem, kihanjem in tesnim stikom, njene epidemije pa se večinoma pojavljajo pozimi. Simptomi, kot so vročina, kašelj, glavobol in bolečine po telesu, lahko trajajo od nekaj dni do dveh tednov. Vendar pa za nosečnice gripa predstavlja bistveno večje tveganje kot za splošno populacijo.
Virus gripe prizadene pljuča, nosečnice pa imajo zaradi povečane potrebe po kisiku in zmanjšane zmogljivosti pljuč bistveno večje tveganje za težek potek gripe in pogostejše zaplete. Prof. dr. Nataša Tul Mandič, spec., poudarja, da lahko gripa med nosečnostjo povzroči prezgodnji porod, nizko porodno težo novorojenčka, ter celo spontani splav ali smrt ploda. Poleg tega imajo nosečnice povečano tveganje za hospitalizacijo zaradi zapletov gripe, kot je pljučnica.
Zavedati se moramo, da preprosto ni druge možnosti, da bi nosečnice obvarovali pred stikom z mikrobi, saj te hodijo v službo, na zdravniške preglede, po opravkih, se družijo. S cepljenjem pa poskrbijo za zaščito in se izognejo težkemu poteku bolezni. Ko se torej nosečnica odloči za zaščito s cepljenjem, zaščiti dva - sebe in plod oziroma novorojenčka.
Cepljenje proti gripi je varno v vseh obdobjih nosečnosti in se priporoča pred ali med sezono gripe. S cepljenjem med nosečnostjo mamica pred boleznijo zavaruje tudi novorojenčka, saj preko posteljice prejme mamina protitelesa, ki ga ščitijo v obdobju, ko njegov imunski sistem še ni popolnoma razvit in sam še ne sme prejeti cepiva. To je, kot pojasnjuje Nataša Tul Mandič, nadvse pomembno, kajti imunski sistem dojenčka je manj učinkovit v boju proti okužbam, potek okužb je težji pa tudi neznačilen - zato se lahko zgodi, da je okužba prepozno prepoznana, to pa lahko ogrozi dojenčkovo življenje.
Cepljenje proti gripi je za nosečnice brezplačno in se lahko opravi pri izbranih osebnih zdravnikih, nekaterih ginekologih ali v cepilnih ambulantah. Priporočeno je v vsaki nosečnosti, še posebej pa za tiste, katerih dojenčki bodo med sezono gripe mlajši od 6 mesecev, ali tiste, ki bodo v zadnjem trimesečju nosečnosti med sezono gripe.
Oslovski kašelj: Nevaren le na prvi pogled
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska bolezen dihal, ki povzroča dolgotrajne napade kašlja, ki zlasti pri majhnih otrocih lahko spominjajo na oslovsko riganje. Čeprav se pogosto zdi kot "samo kašelj", je za dojenčke izredno nevaren. Najpogostejši zapleti so pljučnica, encefalopatija (bolezen možganov), epileptični napadi in celo smrt.
Največje tveganje za težji potek oslovskega kašlja in zaplete imajo dojenčki, mlajši od šestih mesecev (še posebej mlajši od dveh mesecev), nedonošenčki in otroci s spremljajočimi bolezenskimi stanji. Za zaščito novorojenčkov pred oslovskim kašljem je izrednega pomena cepljenje nosečnic. S cepljenjem nosečnice njeno telo ustvari zaščitna protitelesa proti tej bolezni. Ta protitelesa se nato prenesejo tudi na nerojenega otroka. To prispeva k zaščiti pred oslovskim kašljem takoj po rojstvu, dokler dojenček ni dovolj star, da ga je mogoče cepiti.
Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju je priporočljivo čim prej po 24. tednu nosečnosti in sicer v vsaki nosečnosti, ker zaščita ni trajna. Cepijo se s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP). Cepivo je mrtvo in zato varno za nosečnico in otroka.
V zadnjih mesecih je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) več evropskih držav poročalo o povečanem številu prijav oslovskega kašlja, med drugim tudi Hrvaška in Srbija. V Sloveniji smo v letu 2024 zabeležili že več primerov oslovskega kašlja kot v celotnem letu 2023, kar kaže na povečano pojavnost te bolezni. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da nosečnice izkoristijo to brezplačno zaščito.
Kako delujejo cepiva?
Respiratorni sincicijski virus (RSV): Skrita nevarnost za najmlajše
Respiratorni sincicijski virus (RSV) je zelo pogost virus, s katerim se do svojega prvega leta starosti okužita dve tretjini dojenčkov. Širi se z dotikom, s poljubljanjem, z rokovanjem z okuženo osebo, pa tudi s kužnimi kapljicami, ki nastanejo pri kašljanju ali kihanju. Pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, lahko RSV povzroči hudo bolezen in celo smrt.
RSV je najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa majhnih otrok, pri ostalih pa praviloma povzroča blažje prehlade. Vendar pa je za dojenčke in majhne otroke lahko zelo nevaren. Okužbe z RSV so najpogostejši vzrok za hospitalizacijo majhnih otrok in starejših. Na globalni ravni zdravljenje v bolnišnici zaradi težkega prebolevanja okužbe z RSV potrebuje približno 350.000 odraslih, zapleti pri prebolevanju te bolezni pa ugasnejo približno 15.000 življenj.
S cepljenjem nosečnic proti RSV se protitelesa proti RSV, ki jih ustvari materino telo, prenesejo na dojenčka preko posteljice. Cepljenje proti RSV se priporoča od 24. do vključno 36. tedna nosečnosti (to pomeni od 24 tednov in 0 dni do 36 tednov in 6 dni). Če se nosečnica cepi, protitelesa, ki nastanejo kot odziv na cepivo, preidejo prek posteljice do ploda in ga ščitijo še šest mesecev po rojstvu.
Od septembra 2024 je tudi v Sloveniji na voljo cepivo proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV), s katerim lahko zaščitimo nosečnico in novorojenčka. Za njihovo naposredno zaščito še nimamo na voljo cepiva, imamo pa na voljo cepivo za odrasle. Nosečnice prejmejo en odmerek cepiva med 24. in 36. tednom nosečnosti.
Druga priporočena cepljenja in previdnost
Poleg cepljenja proti gripi, oslovskemu kašlju in RSV, je pomembno, da ženske pred nosečnostjo preverijo svoj cepilni status in se po potrebi cepijo proti drugim boleznim, ki predstavljajo resno tveganje za plod.
Cepljenje pred zanositvijo:
- Rdečke: Če nosečnica zboli za rdečkami v prvem trimesečju, obstaja veliko tveganje za spontani splav ali sindrom prirojenih rdečk pri otroku (gluhost, slepota, srčne napake, razvojne motnje). Ženske, ki načrtujejo nosečnost, naj preverijo cepilni status proti rdečkam. Če niso zaščitene (cepljene ali prebolele), naj se posvetujejo z zdravnikom glede cepljenja pred zanositvijo. Cepljenje je samoplačniško.
- Norice (vodene koze): Če nosečnica zboli za noricami, je potek bolezni lahko hud in tvegan za spontani splav, sindrom prirojenih noric ali hudo okužbo novorojenčka. Cepljenje proti noricam je priporočljivo pred nosečnostjo, če ženska ni zaščitena. Cepivo je živo oslabljeno in se med nosečnostjo ne sme uporabljati. Cepljenje je samoplačniško.
Cepljenja, ki se med nosečnostjo ne priporočajo:
Med nosečnostjo se ne priporoča cepljenje z živimi oslabljenimi cepivi (npr. cepivo proti ošpicam, rdečkam, noricam, rumeni mrzlici). Čeprav ni jasnih dokazov, da bi ta cepiva povzročala okvare plodov, obstaja teoretična možnost prenosa virusa iz cepiva na plod. Če se nosečnica nenamenoma cepi s temi cepivi, prekinitev nosečnosti ni potrebna. Po načrtovanih cepljenjih proti tem boleznim pa je priporočljivo odložiti zanositev za štiri tedne.
Za cepivi proti HPV (humani papiloma virus) in proti klopnemu meningoencefalitisu še ni dovolj podatkov o varnosti pri cepljenju v nosečnosti, zato načrtnega cepljenja v nosečnosti ne priporočamo.
Vloga zdravstvenih delavcev in ozaveščanje
Dr. Matjaž Jereb, spec. infektologije, poudarja, da je cepljenje proti gripi dostopno, varno, učinkovito in tudi brezplačno, vendar pa so odločitve za tovrstno zaščito med prebivalstvom, tudi med zdravstvenimi delavci, še vedno redke. Doc. dr. Nina Grasselli Kmet, spec., dodaja, da je breme okužb z RSV velik, kljub temu pa je pred njimi mogoče in zelo priporočljivo zaščititi s cepljenjem.
Zdravstveni delavci imajo ključno vlogo pri ozaveščanju javnosti o pomembnosti cepljenja. Njihova naloga je, da ljudi poučijo o strokovnih informacijah na primeren način, s čimer pokažejo, da cepljenje pomembno prispeva k zmanjševanju nekaterih okužb in da v nosečnosti ter med dojenjem cepljenje ščiti nosečnico, doječo mamo, plod in dojenčka ter zmanjša število zapletov in hospitalizacij po rojstvu otroka.
V času respiratornih okužb je poleg cepljenja nujno tudi izogibanje zaprtim prostorom, v katerih se zadržuje veliko ljudi, ter redno zračenje prostorov. S tem skupaj z cepljenjem ustvarjamo najučinkovitejšo zaščito pred okužbami.
Zaključek: Cepljenje kot odgovorna odločitev
Cepljenje v nosečnosti predstavlja enega najučinkovitejših ukrepov za zaščito tako matere kot otroka pred resnimi nalezljivimi boleznimi. Zavedanje o povečanih tveganjih in izkoriščanje možnosti brezplačnega cepljenja proti gripi, oslovskemu kašlju in RSV je odgovorna odločitev, ki lahko prepreči številne zaplete in skrbi v tem dragocenem obdobju življenja. Poleg tega je pomembno, da ženske pred zanositvijo poskrbijo za ustrezno zaščito pred boleznimi, ki bi lahko ogrozile plod, ter da se po porodu nadaljujejo z varnimi in priporočenimi cepljenji.