Lara Komar, igralka, ki jo mnogi poznajo po vlogi Irene v seriji "Reka ljubezni", živi polno in razgibano življenje. Njena kariera jo je vodila od Trsta do Rima in nazaj v Slovenijo, medtem ko jo je materinstvo zaznamovalo z dvema sinovoma, Arturjem in Joakimom. V svojem življenju se Lara spopada z dvojno identiteto, saj je njena mama Italijanka, oče pa Slovenec, kar se odraža tudi v njeni uporabi jezikov in njenem čustvenem odnosu do obeh kultur. Njeno življenje je naporno, stresno, divje in energično, a po svoje tudi pravljično in posebno.
Igralska pot in prepoznavnost
Življenje igralcev je pogosto opisano kot naporno, stresno, divje in energično, a Lara Komar dodaja, da je po svoje tudi pravljično in posebno. Časa za počitek skorajda ni, na kar pa se je glavna protagonistka Reke ljubezni, Lara Komar, po dveh sezonah že navadila. Trenutno snema tretjo sezono serije, kar potrjuje njeno predanost igralskemu poklicu. Lara je izjemno sončna oseba, ki ji nasmeh redkokdaj izgine z obraza. Njena pozitivna energija ji pomaga pri delu in pri vstopanju v čevlje likov, ki so jo zaznamovali za vedno. Eden od teh likov je Irena Rot, fotografinja, ki smo jo pred leti spoznali v seriji Reka ljubezni. "Pogrešam tisto obdobje. Bilo je fantastično. Atmosfera je bila zelo domača. Pogrešam pokrajino, pogrešam ljudi, ki smo jih spoznali, saj smo bili zelo povezani," je zaupala igralka, ki jo po tej vlogi še danes prepoznavajo na cesti, celo v Italiji. "Ko delaš dobro, to pride do ljudi," je prepričana.
Lara je z družino poletje preživela v Gradeški laguni. Lara, njen mož Davide ter njuna sinova Arturo in Joakim zadnja leta poletje najraje preživljajo ob morju v Gradeški laguni, kjer imajo majhen domek. To je čas, ko se lahko posveti družini in si napolni baterije za prihajajoče igralske izzive.
Dvojna identiteta in jezikovni mozaik
Lara je rojena v Trstu, njena mama je Italijanka, oče Slovenec, zato je bilo mešanje jezikov pri njih doma nekaj običajnega. "Vsakič se sprašujem, kaj je moj jezik in kaj je moja identiteta. Odločila sem se, da sem Tržačanka in del mene je več stvari," je zaupala igralka. Tudi njen mož je Italijan, doma pa se sama s sinovoma pogovarja v slovenščini. "Otroka obiskujeta slovensko šolo, čeprav živimo v Trstu," je razkrila in nadaljevala: "Artur in Joakim z očetom govorita v italijanščini, a se mi zdi, da so te mlajše generacije veliko bolj odprte za takšne stvari in nista omejena z državnimi mejami."
Igralka obvlada tako italijanski kot slovenski jezik, kar ji pomaga tudi pri karieri v Italiji. Oba jezika sta ji tako domača, da je včasih težko ugotoviti, v katerem jeziku razmišljajo njeni možgani. "V moji glavi je tržaščina, to ni ne slovenščina in ne italijanščina. Možgani se sicer navadijo na trenutek, v katerem živiš, a da sem dobila spontanost v jeziku, sem morala veliko delati na tem, da ne prevajam v glavi," je povedala in zaupala svojo taktiko za učenje: "Sedela sem ob cesti in gledala avtomobile. Meni je bilo normalno, da sem v glavi rekla roso je rdeče. A morala sem navaditi možgane, da gre direktno v slovenščino." Ta izkušnja poudarja njeno zavezanost ohranjanju slovenskega jezika in kulture, kljub življenju v Italiji.
Oboje ni polovica: Kako jezik oblikuje identiteto | Jassa Ahluwalia | TEDxChandigarh
Materinstvo: Najzahtevnejša vloga
Lara Komar je v svojem življenju odigrala že mnogo vlog, a kot pravi sama, je vloga mame morda najzahtevnejša vloga, v katero je kdaj koli stopila. Ni recepta, ni pravila, ni krajših poti ali jasnih navodil. "Iz dneva v dan se skupaj z otrokoma učim biti mamica, in vem, da je edina prava pot ta, da sledim srcu," je poudarila. Njena sinova, petletni Artur in dveletni Joakim, jo pogosto sprašujeta o njenem poklicu in jo tudi zbadata zaradi trebuha, ki ga nosi za vlogo Irene. "S sinovoma se večkrat pogovarjam o tem, kaj je mamin poklic, kaj počnem, ko grem v službo. Z zanimanjem poslušata in včasih rečeta, da bi rada bila tudi onadva na televiziji," je priznala.
Lara je med snemanjem serije "Reka ljubezni" igrala nosečnico, čeprav je v resnici že mama dveh fantkov. "Na snemanjih velja mediteranska disciplina. Pred akcijo je to en velik kaos. Vsi se pogovarjajo, vsi mahajo, nekdo stoji tam, pa bi moral stati tam, ko rečejo akcija, pa je tišina. Tega nisem bila navajena," je priznala in dodala, da je sama poskusila vpeljati slovensko disciplino, a ji ni uspelo. Kljub naporom je v vlogi nosečnice uživala, saj so na dan privreli spomini na njeni nosečnosti. "Ko sem pobožala ta veliki trebuh, sem s spominom zaplavala v trenutke, ki sem jih sama doživljala kot nosečnica. Ja, vživela sem se in obujala spomine. Sreča, dvomi, neučakanost, veselje in strah pred neznanim. Večkrat sem se zamislila: kako je bilo lepo! Kako bi bilo lepo!"
Ko govori o svojih nosečnostih, jih Lara opisuje kot blažen in srečen čas. "Lažje je bilo nositi pravi trebuh kot Irenin trebuh," se je zasmejala. Obe nosečnosti sta bili čudoviti, počutila se je več kot dobro, bila je polna energije in aktivna kot nikoli prej. Delala je skoraj do zadnjega. Spomni se, kako je v sedmem mesecu nosečnosti v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v neki komediji igrala devico. Tudi porod ima v lepem spominu. "Takoj bi še enkrat rodila! Prijateljicam, ki so noseče, vedno rečem, da na bolečino v trenutku pozabiš. To, kar doživljaš, pa te poveže z neko univerzalno življenjsko silo, ki je nadnaravna."
Lara je priznala, da sta bila z možem obremenjena s popolno vzgojo, ampak da jo otroci na koncu naučijo improvizirati in kršiti pravila. "V redu je, če imaš pravila in meje, ker če imaš meje, se edino lahko naučiš, da te meje podiraš. Brez mej si izgubljen," je razložila. Včasih, ko z možem ne moreta biti tako popolna, kot sta sicer, si rečeta: "A zaigrava karto sladoled? Bova kupila sladoled, če boste vi …" Ustvarjata te trenutke, ko se počutita pokvarjena, a priznavata, da je to del življenja.
Odnos s partnerjem in življenjski izzivi
Lara je srečno poročena z italijanskim arhitektom Davidom. "Kdaj je lažje? Nikoli ni. Najlažje je, ko si sam," odkrito priznava mama dveh živahnih fantov. "Zelo pomembno je, da se spomniš, da si ti ti, da ne pozabiš nase, na partnerja, in to je težko. Moraš delati na tem, da si vzameš čas zase. Sem prepričana, da si potem boljši v vsaki situaciji z otrokom, s partnerjem … Da poskušaš dobiti nazaj svoje jedro, ki ga izgubljaš. Vsaj meni se to dogaja."
Pove, da sta z možem usklajena starša in se v vlogi policista izmenjujeta. Vsak igra, kdaj dobrega ali slabega policista. "Včasih ne vem, kako naj se rešim iz določene situacije, pa on priskoči na pomoč." Pri vzgoji enakovredno sodelujeta. Bila sta zasanjana, malo v oblakih, medtem ko sta z otroki pristala na trdnih tleh. Zdaj sta bolj praktična in organizirana. Konflikte rešujeta sproti, preden postanejo preveliki, čeprav na nekatere stvari vseeno gledata drugače. "Dialog edino reši katero koli zagato." Lara verjame, da je zaupanje ključno in da moraš včasih pozabiti na svojo trmo, predvsem tisto, ki je posledica utrujenosti. "Saj so obdobja, ko je težje, ko so nevihte … Življenje ti prinese lepe in grde trenutke, je pa vredno malo potrpeti in vedno iskati skupne rešitve."
Prihodnji načrti in želje
Lara je s snemanjem v Rimu, kjer je sodelovala pri eni od italijanskih serij, zaključila. Sama je prosila, če lahko njen lik izstopi, saj je preveč pogrešala Trst in Slovenijo. Zdaj spet nastopa v Sloveniji, kjer jo je na materinski dan čakala premiera monokomedije z naslovom "Tako bližji", ki jo je lansko leto sicer že odigrala v italijanščini. Serijo "Skrito v raju" lahko spremljate od ponedeljka do petka ob 20. uri na POPTV.
Lara si želi še enega otroka, mogoče tokrat punčko. "Jaz bi. Ko sem rekla, kaj pa če bi tretjega imeli, mi je mož rekel, da ima kovček za Novo Zelandijo," je povedala z nasmehom. "Rekla sem: 'Jaz bom šla v tretje.' Se hecam. Ampak je pač res. Če bi lahko bila 9 mesecev noseča, prve tri mesece bi dojila in bila tam, ko si še ves v oblakih … Potem pa bi preskočila na leto in pol. To vmesno obdobje, ko ne spiš, si utrujena, ne vem, če bi prenesla."
Lara Komar je dokaz, da je mogoče usklajevati zahtevno igralsko kariero, bogato materinstvo in ohranjanje kulturne dediščine. Njena zgodba je navdihujoča in polna življenjske modrosti, ki jo pridobiva iz vsakodnevnih izzivov in radosti.