V zadnjem času je slovenska javnost z močno zaskrbljenostjo spremljala dogajanje okoli gibanja Slovitezi, ki si prizadeva za lov na pedofile, ki naj bi ogrožali slovenske otroke. To ozaveščanje odpira pomembna vprašanja o varnosti družbe ob vrnitvi spolnih prestopnikov na prostost, še posebej tistih, ki so že odslužili zaporno kazen. Hkrati pa se porajajo tudi vprašanja o življenju znotraj zaporov, o ranljivih skupinah zapornikov in o njihovi rehabilitaciji.
Obravnava storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v zaporih
V zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) se izvaja skrbna obravnava storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Ta program, ki ga vodijo usposobljeni psihologi, poteka v skupinski in individualni obliki. Glavni cilj teh obravnav je zmanjšati dejavnike tveganja za ponovitev kaznivega dejanja. Pristojni poudarjajo, da se v njihovih zavodih izvajajo različne oblike obravnav, s katerimi želijo doseči čim boljše rezultate pri reintegraciji obsojencev v družbo.
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij zagotavlja, da je vsaka zaprta oseba, ki je storila kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, pod stalnim nadzorom skozi celotno obdobje prestajanja kazni. Zaradi narave teh kaznivih dejanj, ki pogosto vplivajo na najranljivejše člane družbe, uprava tesno sodeluje tudi z zunanjimi institucijami, kot so centri za socialno delo in policija. Priprava na odpust je za tovrstne obsojence še posebej skrbno načrtovana, da se zagotovi čim večja varnost za družbo.
Kljub strokovni obravnavi in sodelovanju z zunanjimi institucijami pa se vedno poraja vprašanje, ali so posamezniki, ki sodelujejo v teh programih, resnično varni za družbo, ko se vrnejo na prostost. Narava kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je namreč takšna, da v javnosti vzbuja močne predsodke in strahove.
Subkultura v zaporih in odnos do spolnih prestopnikov
Notranje življenje v zaporih je kompleksno in ga zaznamuje oblikovana subkultura zaprtih oseb. Ta lahko včasih vodi do sporov med zaprtimi posamezniki, ki imajo lahko različne vzroke. Ti vključujejo upniško-dolžniška razmerja, spore, ki so se začeli že pred vstopom v zapor, ali pa so neposredno povezani z vrsto storjenega kaznivega dejanja.
Med zaporniki vlada splošna ničelna toleranca do spolnih prestopnikov, še posebej tistih, ki so otroke izbrali za svoje žrtve. Nekdanji zapornik, ki je v času prestajanja kazni na Dobu prišel v stik s pedofili, je opisal, da se ti prestopniki pogosto obnašajo "malo drugače" in običajno zatrjujejo, da so v zaporu zaradi goljufije. Po njegovih besedah naj bi jim celo zaposleni v zaporu svetovali takšno taktiko, saj se zavedajo, da večina kaznjencev ni naklonjena pedofilom.
Vir je pojasnil, da se prestopnik hitro izda, ko ga soočiš z zahtevo po dokazilih o svoji "goljufiji". Če jih nima, je jasno, da laže. V takšnih primerih ga ostali zaporniki pogosto začnejo psihično in fizično maltretirati. Zaradi relativno velikega števila pedofilov v zaporu na Dobu, so se po besedah sogovornika, med njimi že začeli oblikovati krogi somišljenikov. V preteklosti naj bi se celo že dogajali primeri izmenjave materiala, ki prikazuje otroško pornografijo.
Ena od zgodb pripoveduje o primeru, ko je eden od zapornikov, ki je delal v tovarni Pohorje (del Doba), kjer delajo tudi zunanji delavci, imel dostop do interneta. S tega naj bi dostopal do otroške pornografije na "temnem spletu", te vsebine pa naj bi si nato izmenjeval s svojimi somišljeniki. Sogovornik meni, da pedofilov ni mogoče "ozdraviti", edini način, da se prepreči njihovo delovanje, je nenehno maltretiranje in vzbujanje strahu.
Novi azili (celoten dokumentarni film) | So zapori nove psihiatrične bolnišnice? | PRVA LINE
Spreminjajoča se demografska slika slovenskih zaporov
Kljub temu, da se je število zapornikov v Sloveniji v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo, natančneje za šest odstotkov, so slovenski zapori še vedno prenatrpani. Trenutno je v slovenskih zaporih zaprtih 1387 ljudi. Pomembna sprememba, ki jo opažajo pristojni, je naraščanje števila žensk, obsojenih na zaporno kazen. Direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Jože Podržaj, je pojasnil, da se je od leta 2010 število ženskih zapornic povečalo za kar 100 odstotkov.
To trend si razlagajo s spreminjajočo se družbeno vlogo žensk. Ženske prevzemajo čedalje bolj odgovorne naloge, vstopajo v poslovni svet in se tako srečujejo s situacijami, ki so povezane z večjimi tveganji. S tem pa se povečuje tudi možnost odklonov od zakonitih ravnanj.
Zaradi prostorske stiske v obstoječih objektih, bodo v Ljubljani prihodnje leto začeli graditi nov zapor na Dobrunjah, ki bo namenjen 388 kaznjencem. Prvotna ideja je bila, da bi v ta nov objekt preselili tudi vse ženske zapornice z Igu, vendar so se odločili za prenovo obstoječega objekta. S tem bodo pridobili dodatnih 140 mest.
Otroci v zaporih: Bivanje z materami in pravne dileme
V zadnjih letih se je v ženskem zaporu na Igu pojavil tudi pojav bivanja otrok z materami. Med letoma 2010 in 2016 je bilo v tem zaporu zaprtih 27 nosečnic. Večini so zaporno kazen prekinili, pet otrok pa je v tem obdobju skupaj z materami prebivalo v zaporu. Direktor Podržaj je napovedal, da bodo takšno ureditev verjetno uporabili tudi za obdolženo mamo umrle jeseniške deklice, ki je visoko noseča.
Vprašanje nastanitve zapornic ali pripornic z otroki je postalo aktualno v primeru mame dveletne jeseniške deklice, ki je predvidoma rodila marca. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij sicer ureja bivanje matere z otrokom v zaporu, ne pa tudi v priporu, kjer se trenutno nahaja omenjena obdolženka. Sprememba zakona o kazenskem postopku, ki bi uredila to področje, je v pripravi, vendar po Podržajevih besedah zaradi predvidenega roka poroda pripornice ne bo sprejeta pravočasno. Zato bodo najverjetneje smiselno uporabili ureditev, ki velja za obsojenke. Otrok lahko pri materi ostane do prvega leta starosti, če se oceni, da bi bila ločitev po tem obdobju škodljiva, pa se rok lahko podaljša do drugega leta.
Dejstvo, da bo pripornica prihajala na sodišče skupaj z dojenčkom, predstavlja dodatne oteževalne okoliščine, čeprav imajo v upravi že določene izkušnje s tovrstnimi primeri. Ključno pri tem je usklajevanje med upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, sodiščem in centrom za socialno delo.
Stroški zapornika in mednarodne prakse
Strošek oskrbnega dne za zapornika v slovenskih zaporih je lani znašal 68 evrov na zaprto osebo. V slovenskih zaporih je zaposlenih 845 javnih uslužbencev, od tega 538 pravosodnih policistov. Na upravi priznavajo, da bi potrebovali dodatne okrepitve, saj so trenutni zaposleni preobremenjeni in imajo veliko število nadur.
Povečalo se je tudi število tujcev v zaporih, njihov delež znaša okoli 14 odstotkov vseh zapornikov. Ti prihajajo iz 26 različnih držav, večina pa je iz držav nekdanje Jugoslavije. V letu 2016 niso zabeležili nobenega bega iz zaprtih oddelkov ali samomora.
Mednarodne prakse kažejo, da se nekateri zapori trudijo zapornikom omogočiti občutek koristnosti in jih spodbujati k temu, da postanejo boljši ljudje. V zaporu v zvezni državi Missouri v ZDA, na primer, zaporniki v okviru prostovoljskih dejavnosti sodelujejo v različnih projektih. Nekateri trenirajo pse iz zavetišč, drugi skrbijo za zelenjavni vrt.
Posebej zanimiv projekt je šiviljska delavnica, kjer moški zaporniki šivajo odeje za otroke iz rejništva. Ta delavnica poteka že desetletje, v tem času pa so ustvarili že več kot dva tisoč odej. Za vsakega otroka ustvarijo personalizirano odejo z njegovimi začetnicami, s čimer želijo otrokom dati občutek, da niso pozabljeni. Nekateri zaporniki, ki sodelujejo v tej delavnici, imajo namreč sami podobno izkušnjo iz otroštva. Sodelovanje v projektu jim daje občutek ponosa, koristnosti in predstavlja "pobeg iz zaporniškega sveta".
Donacija ravnotežnostnih kock in sporočilo solidarnosti
V znak pozornosti do bolnih otrok so zaprte osebe v zaporih Celje, Ljubljana in Ig izdelale 30 kompletov ročno izdelanih lesenih ravnotežnostnih kock. Te so bile podarjene otrokom v UKC Ljubljana in URI Soča. S to donacijo so želeli sporočiti, da je vsaka roka lahko dobra roka in da spodbuja dobro v človeku. Vsak komplet kock je opremljen z zgodbo, ki ponazarja plemenit namen in trud, vložen v izdelek. Delovni inštruktor Marko Golob je izkušnjo označil kot izredno pozitivno, saj so se udeleženci počutili koristne in so ustvarili nekaj dobrega.
Ta gesta simbolično povezuje dve skupini ljudi, ki sta se soočili s preizkušnjo - otroke v bolnišnici in zapornike. Kaže na možnost rehabilitacije in pozitivnega vpliva, ki ga lahko imajo zaprte osebe na družbo, ko jim je ponujena priložnost za ustvarjalno in dobrodelno delo.
Predlogi za samoplačniško oskrbo v zaporih
Pojavljajo se tudi predlogi za uvedbo samoplačniške oskrbe z prehrano in nastanitvijo v slovenskih zaporih. Zagovorniki takšnega pristopa menijo, da bi s tem zmanjšali breme za davkoplačevalce, saj trenutno obsojenci za prehrano in oskrbo ne plačujejo nič. Primerjajo to s situacijo v vrtcih in šolah, kjer starši plačujejo za prehrano otrok. Ministrstvo za pravosodje je na te predloge odgovorilo, da Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) določa, da je izvrševanje kazenskih sankcij praviloma brezplačno, razen če z zakonom ni drugače določeno. Pogoji, ki morajo biti zagotovljeni obsojencem, so enaki za vse in vključujejo ustrezno nastanitev, hrano in zdravstveno oskrbo. Obsojenci pa imajo možnost dodatnih nakupov v zavodskih prodajalnah ali sprejemanja pošiljk na lastne stroške.
Hrvaški projekt "Nepretrgana vez - starševstvo izza rešetk"
Na Hrvaškem je zaživel zanimiv projekt "Nepretrgana vez - starševstvo izza rešetk", ki se osredotoča na otroke, katerih starši prestajajo zaporno kazen. V zadnjih letih je približno 18.000 otrok na Hrvaškem imelo enega ali oba starša v zaporu. Projekt omogoča staršem, da po pošti pošljejo otrokom zgoščenke, na katerih berejo pravljice. Zapornik prejme brezplačno knjigo, zgoščenko, ovojnico in znamko. V prihodnosti si želijo omogočiti snemanje branja pravljic na video, da bi otroci videli tudi svojega starša. Posebej izpostavljajo projekt v ženskem zaporu, kjer zapornicam omogočajo, da enkrat na mesec otrokom skuhajo kosilo. Ta prizadevanja kažejo na razumevanje pomena ohranjanja stikov med zaprtimi starši in njihovimi otroki za dobrobit obeh.