Varnost poroda je temelj vsake dobre porodne izkušnje. Ženska, ki se med porodom počuti varno, da je lahko, kdor je, se počuti videno, slišano in razumljeno. Kadar so strahovi, dvomi in pomisleki ženske pred, med in po porodu slišani in primerno naslovljeni, je vzpostavljen temelj dobrega sodelovanja med materjo in strokovno usposobljenim osebjem. Občutki ženske, ki rojeva, so pomembni. Ko se ženski zagotovi okolje, v katerem se počuti varno, ji je omogočeno, da se znotraj nje vzpostavi optimalno hormonsko ravnovesje. Dobro hormonsko ravnovesje pa je nujno za dober telesni odziv in za to, da se porod lahko spontano odvije.
Varnost ni pogojena le z izbiro porodnega okolja, temveč tudi s samim pristopom k porodu. Slednjega prepoznavam kot bistvenega pri zagotavljanju tako fizične varnosti kot tudi občutka varnosti. Biti fizično varen je enako pomembno, kot je pomembno to, da se tudi počutimo varno. Odsotnost občutka varnosti sproži telesni odziv, enak tistemu, ki se zgodi, ko smo izpostavljeni fizični nevarnosti. Porod je več kot le fizična izločitev otroka iz telesa. Je preporod ženske v mater, je doživetje, potovanje.
Razprava o Varnosti Poroda Doma: Pogled skozi Prizmo Raziskav in Praks
Vprašanje varnosti poroda na domu je pogosto predmet živahnih razprav, ki se včasih razvnamejo ob objavah v uglednih znanstvenih publikacijah. Nedavno je prestižna revija New England Journal of Medicine objavila študijo, ki je preučevala porode izven porodnišnic v ameriški zvezni državi Oregon. Ta objava je sprožila pomembno razpravo o varnosti domačih porodov, ki pa se v marsičem razlikuje od prakse v drugih državah, kot je Kanada.
V Kanadi je porod doma integriran del sistema porodniškega varstva. Porode doma spremljajo usposobljene babice, vzpostavljen pa je tudi učinkovit sistem premeščanja v porodnišnico v primeru potrebe. Pomembno je poudariti, da v kanadskih porodnišnicah babic ne kritizirajo, temveč jih podprejo in porodnici zagotovijo ustrezno oskrbo. Ena od kanadskih študij je pokazala, da je bilo število posegov pri porodu doma, vključno s premestitvami, občutno nižje kot pri porodih v porodnišnici. Še več, na osnovi študije v kanadski provinci Britanska Kolumbija, ki je neizpodbitno dokazala, da je porod doma varen, so celo preklicali prepoved zdravnikom, da spremljajo porod na domu.
Kritična analiza metodologije raziskave v Oregonu pa razkriva, da je bila ta sporna in vsebuje številne nejasnosti. Poleg tega imajo kanadske babice enotno, štiriletno univerzitetno izobrazbo, medtem ko je izobrazba babic v Oregonu neenotna. Strokovnjaki sklepajo, da je varnost poroda, ne glede na to, ali poteka doma ali v porodnišnici, v neposredni povezavi z usposobljenostjo zdravstvenih delavcev, ki porod spremljajo. Namesto pomanjkljivih študij, ki svarijo pred porodom doma, bi bilo smiselno urediti sistem zdravstvenega varstva tako, da bi bil varen.
Porod doma namreč sam po sebi ni varen - in isto velja za porod v porodnišnici. Če je porod doma varen, kot kažejo kanadske študije, bi moralo biti rojevanje v porodnišnicah varnejše. V porodnišnicah se očitno dogaja nekaj, kar povzroča probleme in čemur se doma izognemo. Domače okolje in intima babiške oskrbe preprečujeta nekatere probleme, ki jih povzroča bolnišnično okolje. Nedvomno pa bi nekatere redke zaplete, do katerih lahko pride doma, v porodnišnici reševali bolje. Tako porod v porodnišnici kot porod doma sta povezana s problemi, vendar niso vsi problemi enaki. Če bi bil porod v porodnišnici bolj podoben porodu doma, bi več žensk želelo roditi tam?
Dejavniki, ki Vplivajo na Varnost Poroda: Izven Okvirjev Porodnega Okolja
Mnogi dejavniki, ne le izbira okolja, vplivajo na to, kako bo porod potekal in kako bo poskrbljeno za varnost. Med njimi izstopajo:
- Zaupanje porodnice v svoje telo in svoje zmožnosti: Verovanje v lastne sposobnosti je ključnega pomena za samozavesten in miren potek poroda.
- Strahovi, s katerimi se ženska v tem času sooča: Prepoznavanje in obravnava strahov je bistvena za zmanjšanje napetosti in ustvarjanje varnega okolja.
- Pričakovanje rojevajoče ženske glede obravnave: Jasna komunikacija in usklajena pričakovanja med porodnico in strokovnim osebjem.
- Občutek, da je slišana in spoštovana v svojih potrebah in željah med porodom: Spoštovanje individualnih potreb in želja porodnišnice.
- Spodbuda, ki jo prejme iz okolja: Podporno okolje, bodisi iz strani partnerja, družine ali strokovnega osebja, igra ključno vlogo.
- Dejanska usposobljenost strokovnega osebja, ki porod spremlja: Visoka usposobljenost babic in zdravnikov za presojanje, kdaj je potrebna dodatna medicinska pomoč in kdaj je dovolj samo opazovanje.
- Opazovanje porodnice in znakov, ki jih instrumenti ne morejo zaznati: Intuicija in izkušnje strokovnega osebja, ki presegajo zgolj tehnične meritve.
- Ter še mnogi drugi merljivi in nemerljivi dejavniki: Vsak porod je individualen in zahteva celostno obravnavo.
Porod je več kot le fizična izločitev otroka iz telesa. Je preporod ženske v mater, je doživetje, potovanje. Porod zaznamuje tako mamo kot tudi otroka. Pomemben ni le iz telesnega vidika, pač pa tudi iz čustvenega, duševnega, duhovnega. Vsakdo porod doživlja drugače in to individualnost je vedno potrebno upoštevati in spoštovati, ko načrtujemo porod in okolje v katerem se bo slednji odvil.
Strah pred porodom in obporodna depresija Vislava Velikonja (s podnapisi)
Varnost na Prvem Mestu: Rizični Dejavniki v Nosečnosti in Po Njej
Nosečnost je obdobje v življenju ženske, ki zahteva posebno pazljivost. Potrebno se je izogibati nekaterim stvarem, na katere pred nosečnostjo morda niso bile posebej pozorne. Dodatna pazljivost je potrebna prav zato, ker v primeru ogrožanja ne ogrožate samo sebe, temveč zraven ogrožate še eno življenje, ki se je komaj začelo razvijati in ste vi odgovorni za njega, saj ga na vsakem koraku nosite s seboj.
Rizične dejavnike lahko razdelimo v več skupin. Na nekatere ne moremo vplivati, drugim pa se lahko izognemo.
Genetski Dejavniki Tveganja
Oziroma ponavljajoči se dejavniki v družinah: sem spadajo razne oblike dednih bolezni in pa druge genetske mutacije. Na to vrsto dejavnikov tveganja ne moremo vplivati. Če se v družini opazi ponavljajoče pojavljanje določenih bolezni ali okvar pa se je pametno pred nosečnostjo posvetovati s strokovnjaki iz genetske ambulante.
Biološki Dejavniki Tveganja
Sem prištevamo vse viruse, bakterije in protozoe (praživali). Še posebej so nevarni virusi v prvem delu nosečnosti. Med najnevarnejše viruse prištevamo citomegalovirus, virus HIV, virus rdečk, … Prav tako so nevarne bakterije in protozoe skozi celo nosečnost (salmonela, toksoplazmoza, listerioza, …). Biološkim dejavnikom se do neke mere lahko izognemo, tako da pazimo s kom smo v stiku, kakšno hrano jemo, v kakšnem okolju živimo, …
Kemični Dejavniki Tveganja
Med kemične dejavnike uvrščamo alkohol, mamila, nikotin, kofein, zdravila, pesticide, težke kovine, … Tej vrsti dejavnikov se lahko v veliki meri, če ne popolnoma, izognemo, saj so večina od njih razvade sodobnega življenja. Tudi pri uživanju raznih zdravil je potrebno biti izjemno previden in na nosečnost opozoriti zdravnika, da bo lahko presodil, katera zdravila bi bila primerna in katera ne.
Fizikalni Dejavniki Tveganja
K fizikalnim dejavnikom štejemo predvsem razna škodljiva sevanja, zato ni priporočljivo, da nosečnice hodijo na rentgensko slikanje. K fizikalnim dejavnikom prištevamo tudi razne poškodbe in udarce v trebuh (prometne nesreče, padci, …).
Mešani Dejavniki Tveganja
Sem spadajo vsi ostali dejavniki tveganja, ki se jih ne da razvrstiti pod zgoraj omenjene kategorije dejavnikov tveganja. Med njimi so razne bolezni matere (sladkorna bolezen, fenilketonurija, epilepsija (zdravila - antiepileptiki), povišan krvni tlak, …), pomanjkanje hrane, nepravilna prehrana, dvojčki, trojčki, …, psihološki stres, … . Stres v nosečnosti je zelo pomemben dejavnik tveganja, saj fiziološke odgovore, s katerimi se telo odzove na stres, doživlja tudi otrok. To se opazi po rojstvu, saj je tak otrok bolj razdražljiv, jokav, občutljiv, … . Pri tem pa je potrebno vedeti, da je kronični (ponavljajoči se) stres nevarnejši od enkratnega oziroma akutnega.
Tudi med samim porodom se pojavljajo določeni dejavniki tveganja, na katere je potrebno biti še posebej pozoren. Mednje uvrščamo hipoksijo (pomanjkanje kisika), nedonošenost, pri kateri so glavni problem možganske krvavitve, medenično vstavo, pri kateri je nevarnost izpada popkovnice in s tem prekinitev oskrbe s krvjo in kisikom. V to kategorijo pa uvrščamo tudi carski rez, saj to ni naravna pot, po kateri naj bi se otrok rodil, in se ga ponavadi poslužijo ob raznih zapletih.
Seveda tudi obdobje po porodu še ni varno, kar se tiče dejavnikov tveganja. Glavne težave, ki lahko pustijo na otroku posledice za nadaljnje življenje, so razne infekcije (okužbe), ki so dokaj pogoste v poporodnem obdobju, pomanjkanje kisika, zlatenica, Rh neujemanje (v 2. nosečnosti), …
Seveda pa se različni dejavniki tveganja pojavljajo še celo obdobje dojenčka in otroka. Eden najpogostejših izmed njih so padci. Še zelo majhen dojenček vas lahko preseneti in pade iz previjalne mize, zakonske postelje, … za to je potrebno biti zelo previden, saj poškodbe glave (možganov) lahko preprečimo tako, da otroka nikoli ne puščamo samega v nevarnih situacijah. Tudi kasneje so padci po stopnicah, s kolesom in druge nesreče pogost dejavnik tveganja, ki za seboj lahko pustijo neljube posledice.
Priprava na Porod: Zavedanje, Ponižnost, Potrpežljivost in Predanost
Zavedanje, ponižnost, potrpežljivost in predanost so štirje med seboj povezani elementi, ki v pripravi na porod ženskam pomagajo, da začnejo zaupati v svoje telo, pridobijo ustrezna znanja in samozavest. Ženska, ki se ne počuti varno ali zazna nevarnost, bo verjetno imela dolg in boleč porod. Zdravstveni delavci smo tisti, ki moramo ženskam v porodni sobi omogočiti, da se počutijo varno in nam zaupajo. Podpora in občutek varnosti naredita porod hitrejši. Strah in tesnoba pa ga upočasnjujeta in ga naredita bolj bolečega.
Med porodom čustva in okolje vplivajo na izločanje hormonov, ki imajo velik vpliv na porod. Ženska, ki se ne počuti varno, bo izločala veliko adrenalina, porod bo zato počasen in boleč. Mišice se pod vplivom adrenalina skrčijo, vsa energija gre v naše okončine. Telo je prav tako bolj občutljivo na bolečine. Izločanje adrenalina nam pomaga, da se izognemo nevarnosti, in poskrbeti moramo, da se ga med porodom izloča čim manj. Ženska, ki se v okolju, kjer rojeva, počuti varno, bo izločala oksitocin in endorfine, s pomočjo katerih bo njen porod lepo napredoval. Mišice so pod vplivom teh hormonov sproščene, energija pa se pošilja k maternici, kar izločanje oksitocina še povečuje (Durham, 2016). Da v porodni sobi preprečimo izločanje adrenalina, moramo poskrbeti, da se ženska počuti varno, ljubljeno in zaščiteno, da ima občutek nadzora in ob sebi osebe, ki ji nudijo podporo. Omogočiti ji moramo tudi zasebnost.
Strah je čustvo, ki se pojavi takrat, ko oseba občuti ogroženost svojih vrednot, hkrati pa misli, da se ne more ustrezno soočiti oz. postaviti zoper objektu ali situaciji, ki ga ogroža (Mlivojević, 2008).
Psihološke Značilnosti v Nosečnosti
Nosečnost je enkratno obdobje združitve dveh osebkov v eno. Za žensko, ki je prvič noseča, ne pomeni le nekega novega stanja ali situacije, ampak obdobje intenzivnega razvoja identitete ženske do matere. Različni avtorji različno poimenujejo nosečnost. Nosečnost je lahko kritična faza, ki vodi k novi ravni integracije in razvoja osebnosti. Je enaka krizi, ki se pojavlja pri vsaki nosečnosti.
Vsaka nosečnost pomeni spremembe ne samo na emocionalnem ampak tudi na kognitivnem področju. Buckwalter s sodelavci je spoznal, da se med nosečnostjo pojavljajo spremembe v kognitivnem delovanju in čustvovanju zaradi spremenjenega hormonskega ravnovesja. Spremembe se ne pojavijo le v času nosečnosti, ampak tudi v daljšem obdobju po porodu, in se kažejo kot spremembe razpoloženja in težave na področju spomina in učenja (Steblovnik, 2009).
Nosečnost lahko za žensko predstavlja stresno obdobje. Stres je izražen predvsem v prvem trimesečju, ko je nosečnico strah, ali bo otrok zdrav, sprašuje se, ali bo sposobna biti mama, in pojavijo se strahovi pred socialnimi zmožnostmi. Naslednje obdobje predstavlja obdobje pred porodom, zaradi strahu pred bolečino in možnimi zapleti poroda, in v tretjem trimesečju, ko se pojavi strah pred samim porodom (Blejec in Strgulc, 2009).
V času nosečnosti so pogoste mešane in labilne čustvene reakcije in stanja, ne pa le občutki sreče in zadovoljstva. Veliko žensk je strah, da plod ni normalen, skrbi jih, kakšen bo porod, in da so v nosečnost postale grde. Po eni strani žensko nosečnost osrečuje, še zlasti, če je nosečnost zaželena, po drugi jo obhajajo številni dvomi. Raznolikost občutkov je pri nosečnicah pogosta, vendar naj ne bi prevladal občutek strahu. Pogosta nerazpoloženost, pretirana zaskrbljenost in muhavost dajejo ženski občutek duševne napetosti. In če nosečnost doživlja kot krizo, potem pomeni porod vrhunec te krize.
Porod pomeni konec obdobja nosečnosti, v kateri je ženska doživljala, da sta z otrokom eno. Porod je lahko najlepša izkušnja ženske v življenju, če poteka brez zapletov in po pričakovanjih ženske (Steblovnik, 2009). Je vrhunec nosečnosti in zelo nepredvidljiv dogodek. Med pripravami na porod vsaka nosečnica od svoje neposredne okolice sliši nešteto zgodb o porodu.
Dobivajo podatke o dolgih in bolečih porodih, torej bojazen nosečnice pred bolečino temelji le na pripovedovanju. Čim več negativnih stvari je slišala o porodu, tem bolj bo čustveno nestabilna in strah bo nepremagan. Pomembno je, da kolikor najbolje se bo nosečnica telesno in duševno pripravila na porod, toliko bolje ga bo obvladala (Čeh in Matko, 2007). Ženska lahko sama s svojo aktivnostjo obvlada strah in bolečino in le tako lahko po porodu naveže pravi stik in odnos z otrokom (Steblovnik, 2009).
V nosečnosti sta strah pred porodom in pred prirojenimi napakami ploda dokaj pogosta. Ti znani strahovi so podlaga za nastanek hujših duševnih stisk in motenj, posebej če so prisotni sprožilni dejavniki (npr. slabo socialno stanje, bolezni nosečnice ali ploda, smrt).
Vse pogosteje pa se pojavlja strah pred stikom z zdravstveno službo. Vzrok je nezaupanje in strah pred neustreznim ravnanjem zdravstvene službe. Žensko je strah, da jo bodo v porodnišnici pohabili oz. jo bodo zdravili in vodili proti njeni volji. Zato je pripravljenost nosečnice ključnega pomena in nosečnost je dovolj dolga, da se pripravi na sam porod. Tako bo imela nanj prijetne spomine, ki jih bo prenašala na svoje otroke. Strah pred porodom je strah pred neznanim in povzroča veliko negativnih občutkov v času nosečnosti, kar lahko vodi do poporodne depresije (Steblovnik in Novak-Antolič, 2009).
Strah pred Porodom ali TOCOPHOBIA
Strah je stalni spremljevalec poroda. Raziskave kažejo, da ena od desetih obravnavanih žensk navede strah pred porodom v nosečnosti (Otley, 2011). Narava strahu se spreminja ves čas. V 17. stoletju so se matere, ki so se pripravljale na porod, večinoma pripravljale v smrt. Zato se je bolj interpretiral strah pred smrtjo kot strah pred porodom oz. bolečino. V današnjem času nekaterim ženskam tocophobia predstavlja strah v nosečnosti, bolj običajno ženske interpretirajo to besedo kot strah pred porodom, kar je tudi pomen te besede. Beseda »tocos« ali »tokos« pomeni v grščini ‘rojstvo’. Glede na splošno predpostavko je vzrok strah pred bolečino ter drugi strahovi, kot so izguba kontrole v času poroda, bolnišnično okolje in nezmožnost navezovanja z novorojencem.
Ločimo primarni in sekundarni strah pred porodom. Primarni pojav strahu se pojavlja s strani ženske, ki še ni nikoli rodila. Ženske navajajo strah pred bolečino, strah pred carskim rezom pa je predstavljal potencialni strah. Sekundarna tokofobija predstavlja strah pred ponovnim dejanjem, ki ga ženska ozavesti s prvo travmatično izkušnjo (vaginalni porod ali carski rez), so ugotovili kvalitativni študiji. Hofberg in Brockington navajata tokofobijo kot psihološko motnjo, kot sta poporodna depresija in post traumatic stress sindrom po spolni zlorabi. Medtem ko nekatere ženske strah dovolj ozavestijo, druge postanejo labilne proti koncu nosečnosti zaradi otroka, s katerim se soočajo. To se kaže v neravnovesju narave in intenzivnostjo strahu pred samim porodom. Tu je razvidna sociološka pripravljenost ter ozaveščanje o prehodu iz partnerice v odgovorno mater (Mander, 2007).
Raziskave so pokazale, da se strah pred porodom najpogosteje kaže kot nespečnost in depresija, kot emocionalna nestabilnost po porodu, občutek napačne osebnosti, z negativno izkušnjo poroda, s predlaganjem carskega reza in z uporabo epiduralne analgezije (Otley, 2011).
Dejavniki Strahu pred Porodom
Dejavnike strahu lahko razdelimo na več področij: biološke, psihološke, socialne, kulturne in sekundarne.
Biološki dejavniki: Zanimiv podatek je, da je strah odvisen od okolja, kjer ženska odrašča. Pomembna je kultura in personalna zaupljivost v lastne sposobnosti, saj se s temi lastnostmi manjša strah pred porodom. Število primerov strahu pred porodom je visoko predvsem pri ženskah, ki so rodile urgentno, zgodbe pa vključujejo tudi negativne izkušnje in strah pred bolečino. V porodnišnicah navajajo tudi trpljenje, sram, izgubo kontrole in moči. Najpogostejši razlogi za strah so pomanjkanje zaupanja in negativni občutki glede individualnih odločitev (Otley, 2011).
Strah pred bolečino kot biološki dejavnik se veča proti koncu nosečnosti, največji je med zgodnjo fazo poroda, stopnja strahu pa sovpada z oceno bolečine. Tudi epiduralna analgezija ne zmanjša strahu. Po opravljeni raziskavi se je izkazalo, da je ženske, ki so že v nosečnosti navedle strah pred porodom, v času poroda resnično bolj strah. Ni pa povezave med strahom in pričakovanjem bolečine ob porodu. Rezultati so pokazali tudi, da so ženske z višjo stopnjo anksioznosti oz. strahu pogosteje prejele pudenalni in epiduralni blok med porodom. Prav tako je strah pri ženskah, ki so prejele epiduralno analgezijo, večji (Alehagen et al., 2006). Bolečina narekuje obnašanje nosečnic oz. porodnic, prav tako povečuje strah in povzroča druga negativna čustva, skupaj z zaskrbljenostjo (Rocha et al., 2011).
Izobraževalne intervencije, ki temeljijo na teoriji lastne učinkovitosti Bandura (t.i. teorija o samoučinkovitosti, ki priznava raznolikost človeških sposobnosti), so bistvenega pomena za zmanjševanje strahu pred bolečino in samim porodom. Učinkuje pri spodbujanju nosečih žensk za povečevanje lastne učinkovitosti ter zmanjševanje bolečine in strahu v prvih dveh fazah poroda. To teorijo bi morale vključevati babice v svojih vzgojnih in izobraževalnih intervencijah (Ip et al., 2009).
Rezultati raziskave Kjærgaarde s sodelavci so pokazali navezavo starosti ženske s strahom. Starejše, kot so ženske, večji je strah. Ženske, ki jih je strah same nosečnosti, čutijo strah tudi med porodom. Ugotovitev glede strahu v pozni nosečnosti bi lahko doprinesla k dodatnemu preventivnemu delu z ženskami, ki so pozno zanosile, vsaj na področju psihološke podpore (Kjærgaarda et al., 2008). Tudi Rouhe in Salmela - Aro (2011) ter Nieminen et al. (2009) navajajo, da ima tudi starost določen vpliv na strah.
Psihološki dejavniki: V študijah značilnosti osebnostnih spremenljivk so izpostavili depresijo, anksioznost, nizko samopodobo. To so namreč faktorji, ki vplivajo na strah pred porodom. Ženske, ki jih je strah, imajo v večini primerov nižjo samopodobo, nimajo zaupanja v svoje sposobnosti in strah jih je porodnišnice. Tukaj morajo babice pokazati še posebno visoko stopnjo razumevanja, vlivati močno voljo in predvideti močnejšo podporo. Saisto in Halmesmaki (2003) sta celo navedla, da imajo nekatere ženske močno abdominalno bolečino prav zaradi anksioznosti (Otley, 2011).
Študija iz Helsinkov navaja, da imajo ženske, ki imajo za seboj že nekaj mentalnih težav, večji strah pred porodom kot ženske, ki nimajo zgodovine mentalnih problemov. Gre za retrospektivno študijo, v kateri je skupno sodelovalo 2405 žensk, ki so imele strah pred porodom, 4676 žensk pa je predstavljalo kontrolno skupino. Podatki so bili vneseni v medicinski register porodov, bolnišnični register med leti 1990 in 2008. Prevalenca psihiatrične oskrbe je bila evidentirana na podlagi uporabe psihiatričnih medikacijskih sredstev in epizod posameznih psihiatričnih obolenj. Upoštevali so tudi epizode, ki so jih navedle ženske v času, ko niso bile hospitalizirane. Ženske, ki jih je bilo strah poroda, so imele pogosto psihiatrično oskrbo, ki vključuje tudi medikamentozno terapijo. Najpogostejši diagnozi sta bili motnje razpoloženja in anksioznost. Pri ženskah s predhodnimi mentalnimi problemi je bil strah upravičeno predviden že vnaprej, ženske je bilo strah kar v 95 %. Rizične ženske bi lahko vključevali v posebne skupine za premagovanje strahu v času nosečnosti (Rouhe in Salmela - Aro, 2011).
Rdeča nit naslednje pričujoče raziskave je bila najti povezavo med stabilno osebnostjo oz. stabilnimi osebnostnimi značilnostmi in strahom med porodom ter v času pozne nosečnosti, upoštevali pa so tudi izkušnje poroda. Uporabljali so odprt vprašalnik, ki so ga ženske izpolnile dvakrat. Med 34. in 37. tednom nosečnosti in v 1. tednu po porodu. Primerjavo so naredili na dveh skupinah: 85 ženskah, pri katerih so predvideli strah pred porodom in so imele podporo strokovne skupine, ki se je ukvarjala s strahom pred porodom, in druga skupina iz t.i. rutinskih porodov. Prva skupina žensk je imela več težav z anksioznostjo. To so bile ženske s slabšo socialno prilagoditvijo, ki so strah in bolečino opisale intenzivneje kot ženske iz kontrolne skupine (rutinski porodi). Prav tako je ta skupina žensk izkušnjo poroda opisala bolj pozitivno kot negativno. Metode zdravljenja strahu bi torej morali prilagoditi osebnostnim značilnostim posameznice (Ryding in Wirfe, 2007).
Socialni dejavniki: K socialnim dejavnikom se prišteva predvsem starost žensk. Najbolj so izpostavljene tiste, ki so noseče zelo mlade. Prav tako tiste z nizko stopnjo izobrazbe in iz revnih predelov ali tiste, ki imajo slab odnos s partnerjem. Te ženske spadajo v ranljivo skupino. Potrebujejo drugačno obliko pomoči in zato mora imeti babica poseben pristop. Včasih potrebujejo ženske iz te rizične skupine tudi psihološko pomoč (Otley, 2011).
Tudi Kjærgaarda s svojimi sodelavci in Ryding in Wirfe navajajo v svojih raziskavah, da je visok faktor strahu slabo socialno-ekonomsko stanje. Slabo socialno stanje predstavlja neredna služba, občasno šolanje, strastno kadilstvo, nezaposlenost žensk (Kjærgaarda et al., 2008).
Tudi izkušnja spolne zlorabe v otroštvu negativno vpliva na porod. Žensk, ki so bile zlorabljene, je bolj strah poroda (Lukasse, 2011). To trditev navaja tudi danska študija, ki so jo izvajali s pomočjo dveh odprtih vprašalnikov. Ženske so grupirali na: nikoli doživeta zloraba, lažje (16,1 %), srednje (9,9 %) in težje fizično nasilje (9,2 %). Iz najtežje zlorabljene skupine jih je kar 95 % navedlo strah pred porodom, medtem ko ženske, ki niso imele takšne izkušnje, polovico (47 %) manj (Schroll, 2011). Klaus navaja, da približno vsaka četrta ženska doživi spolno zlorabo. Taka zgodovina ne povzroča le strahu pred porodom, ampak tudi težave v odnosih s partnerjem in z zdravstvenimi delavci. Vpliva tudi na njeno sposobnost in navezanost na otroka. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci prepoznamo ali vprašamo o zgodovini spolne zlorabe. Za to je potrebno dobro sodelovanje in vzpostavitev medsebojnega zaupanja, da bo lahko ženska razkrila svoje strahove in svojo zgodbo. Le tako se izognemo ponovni traumatizaciji (Klaus, 2010).
Kulturni dejavniki: Grozljive zgodbe o porodih predstavljajo pomemben faktor strahu, še posebej za ženske, ki prvič rodijo in tiste, ki opisujejo prvi porod kot negativni. Takšne vrste informacij dobijo od prijateljev, družine in tudi iz medijev. Poseben pomen imajo zgodbe, ki jih ženske slišijo od zdravstvenih strokovnjakov. Ženska ima občutek neznanja, če ne celo manj… Naše telo se je preko naših mam, babic in prababic razvilo tako, da lahko rojevamo svoje otroke. Porod je naravna in normalna izkušnja. A to ne pomeni, da nas poroda ni strah. Strah je povsem normalen, saj porodnega procesa ne poznamo in vse kar nam je neznano, nas straši. Bolj ko se bliža porod, bolj jasni postajajo naši strahovi. Lahko nas je strah, kako bomo prenesle bolečino, ali bo v porodnišnici osebje, s katerim bomo lahko sodelovale. Lahko nam je neprijetno ob misli, da bomo morale prepustiti nadzor nad dogajanjem okoli sebe. Nekaterim je neprijetno ob misli nad izgubo nadzora nad sabo. Spet druge je groza, kako bodo izgledale. Lahko nas je strah, ali bo vse v redu z otrokom. Bo vse v redu z mano? Kako bom lahko rodila 3 ali 4 kilogramskega otroka. Kako se bom počutila po porodu? Bom lahko še kdaj uživala v spolnosti? Kako bo po porodu izgledalo moje telo? Bom možu še všeč? Ženske smo si med seboj zelo različne in različni so tudi naši strahovi. Vsi naši strahovi so zelo normalni. Še več, so tudi zelo zdravi, saj nas motivirajo, da se bolje pripravimo na porod.
Praktični Nasveti za Lažji in Varnejši Porod
Poškodbe porodne poti: Ob vaginalnem porodu so poškodbe porodne poti zelo pogoste. Po nekaterih podatkih do raztrganin pride pri kar 90 odstotkih porodov. Vendar pa stanje nikakor ni tako grozno, kot se sliši, saj je skoraj 99 odstotkov teh raztrganin manjših in le površinskih. Poškodbe so torej pogoste, a da med porodom ne bi prišlo do hujših poškodb, lahko poskrbimo same. Že pred porodom se lahko na porod pripravimo. Za krepitev mišic medeničnega dna bi morale s pomočjo športnega udejstvovanja ali posebnih vaj skrbeti vse svoje življenje. Vkolikor za to nismo poskrbele prej, je v času nosečnosti to še posebej pomembno. Da ne bi prišlo do hujših poškodb, lahko ob koncu nosečnosti poskrbimo tako, da si redno masiramo presredek (ob tem je pomembno, da pazimo, kakšna olja uporabimo za masažo in da jo izvajamo pravilno). Med porodom pa lahko za preprečevanje poškodb izberemo porod v vodi (ob tem je pomembno, da v vodi poteka tudi iztis in rojstvo otroka), se med porodom gibamo in izbiramo položaje, ki nam ustrezajo. Pomembno je, da uporabljamo čim več pokončnih položajev, ki omogočajo, da otrok enakomerno pritiska na porodno pot. Nekateri trdijo, da pomaga tudi, da si v času poroda na presredek damo tople obkladke, a ob tem vam mora pomagati partner ali dula, saj babice v naših porodnišnicah tega ne delajo. Predvsem pa je pomembno, da med iztisom poslušamo potrebe svojega telesa, svoje nagone. Če sledimo tem nasvetom, se lahko izognemo hujšim poškodbam porodne poti. Če pa pride do manjših raztrganin in potrebujete nekaj šivov, bosta vaša vagina in presredek zdrava v približno tednu do desetih dneh.
Bolečina med porodom: Tega, da porod ne boli, vam ne morem zagotoviti, saj se sama zelo dobro spomnim, kako neprijeten je bil eden od mojih porodov. A iz lastnih izkušenj vem, da obstaja veliko naravnih načinov, ki nam lahko pomagajo, da porod ni tako intenziven. Sama se bolečine dveh mojih porodov sploh ne spomnim, čeprav mi mož vedno zagotavlja, da me je bolelo.
- Poiščite si svojo obporodno spremljevalko (dulo): Ženske, ki imajo ob porodu ob sebi spremljevalko, v splošnem opisujejo manj boleče porodne izkušnje, raziskave pa so pokazale, da potrebujejo manj medicinskih intervencij (manj protibolečinskih sredstev, epiduralne, manj pospeševanj porodov, manj carskih rezov….).
- Uporabite najrazličnejše tehnike, ki vam pomagajo, da je doživljanje bolečine manj intenzivno: Masaža, ples, hipnoza, akupresura, porod v vodi, vodeno sproščanje, vizualizacija, gibanje med porodom, sproščanje z dihanjem, uporaba TENS aparata ali karkoli, kar vam bo pomagalo, da se sprostite in se prepustite dogajanju znotraj vas.
- Na porod se pripravite vnaprej: Za poroko in nakup računalnika se navadno pripravljamo nekaj mesecev. Ko se pripravljamo na porod, pa se navadno odpravimo v najbližjo porodnišnico ali zdravstveni dom, kjer imajo šolo za starše in pričakujemo, da bomo po tem pripravljene na porod. A sama na šoli za starše nisem dobila nikakršnih uporabnih informacij. Povedali so mi le, kako jih moram poslušati. Danes imate na voljo različne priprave na porod. Ena izmed odličnih priprav je Šola za starše.
Čas poroda: Čeprav v filmih lahko pogosto gledamo prizore, ko ženska komajda pravočasno prispe do porodnišnice, pa je v resnici za porod potreben čas. Povprečni čas aktivnega poroda je približno 8 ur, čeprav lahko traja tudi mnogo dlje, sploh če je to vaš prvi porod. Dovolj bo tudi časa, da ponovno preverite, če je v torbi vse, kar potrebujete za v porodnišnico, za tuširanje ter za to, da med potjo v varstvo oddate mačka, psa ali otroke.
Izpraznitev črevesja: Vprašanje, ki ga postavi mnogo mamic, in vedno znova jim podam enak odgovor, saj menim, da nam je vsem ženskam misel na to neprijetna. Vendar se, zaradi zgradbe našega telesa, temu nobena izmed nas ne more izogniti. Ko otrok potuje skozi medenico, ga vse na njegovi poti ovira, zato se pred porodom ženske polulamo in pokakamo. To je povsem normalno in naravno. Zato smo babice, zdravniki in obporodne spremljevalke na to navajeni. Če pa vam je misel na to neprijetna ali vas to posebej skrbi, vam svetujem, da v zgodnjih fazah poroda večkrat odidete na stranišče in na straniščni školjki presedite nekaj popadkov. To je najbolj ugoden položaj za pripravo na porod, hkrati pa ob tem lahko brez neprijetnega občutka izpraznite črevo.
Načrtovanje poroda in prilagodljivost: Ta skrb je skupna vsem nosečnicam in mamam in je povsem razumljiva. Med porodom se v zelo kratkem času lahko zgodi zelo veliko stvari in povsem nemogoče jih je vnaprej načrtovati. Predvsem poskrbite, da se boste obdale s sposobnimi in sočutnimi strokovnjaki, ki jim lahko zaupate, da bodo delali v najboljšem interesu vas in vašega otroka. Tako ste lahko prepričani, da bo tudi v primeru zapletov vaša porodna ekipa poznala vaše želje in bodo v vsakem hipu vedeli, kaj morajo storiti in kaj naj bi bil njihov naslednji korak. To lahko napišete tudi v seznam svojih porodnih želja. Sama nerada govorim o porodnem načrtu, saj v načrtu ponavadi predvidimo le eno rešitev, pomembno pa se mi zdi, da v njem zapišemo tudi tako imenovane “zasilne izhode”. Predvsem pa poskušajte biti prilagodljivi glede poroda.
Strahovi so ob pripravah na porod povsem normalni. Najboljši način za reševanje teh strahov pa je, da se o tem, kako poteka porod, izobrazite. Poiščite si knjige, pogovorite se s prijateljicami, mamo in sorodnicami, ter poslušajte različne zgodbe o porodih. Vendar pa se zavedajte, da za strašne in grozne zgodbe vedno obstaja razlog. Obiščite tudi priprave na porod, oziroma si oglejte program Šole za starše. Sama priporočam, da si, tudi če si ob porodu ne boste izbrale dule (obporodne spremljevalke), obiščete priprave na porod pri eni izmed nas, saj vas bomo v poplavi informacij, ki so vam na voljo, znale usmeriti do strokovno preverjenih informacij, ki jih za pripravo na vaš porod potrebujete vi. Svetujem vam, da se o vaših željah pogovorite tudi z medicinskim osebjem v izbrani porodnišnici. Ko boste o porodu izvedele najrazličnejše informacije, si boste ustvarile sliko, kakšen porod si želite same. Pomembno je, da poznate razlog, zakaj ste se odločile, da želite naravni porod. Prav ta razlog “zakaj” je vaša želja, da se otrok rodi tako, vam bo med porodom pomagal najti moč, ki jo boste potrebovale za porod svojega otroka.
Naše celostno programe Šola za starše, kjer se boste naučile vse tehnike za lajšanje bolečine med porodom, kako skrbeti zase v poporodnem obdobju, vse o dojenju ter negi dojenčka. Ta 100% priznan program, ustvarjen v sodelovanju s slovenskimi zdravniki, je pripravljen po učnem načrtu uradnih šol za starše z dodano edinstveno in sodobno strokovno vsebino.