Varnost hrane je temeljni steber javnega zdravja in ključni dejavnik zaupanja potrošnikov v sodobni prehranski verigi. Zagotavljanje varne in hranljive hrane je izredno pomembno, saj ščiti potrošnike pred nevarnostjo bolezni, ki se prenašajo s hrano, ter hkrati varuje subjekte v prehranski verigi pred finančnimi izgubami, ki bi jih povzročili odpoklici neustreznih izdelkov. Varna in kakovostna hrana predstavlja vir energije in prvo obrambo pred boleznimi, kar poudarja njeno ključno vlogo v človekovem življenju že od zgodnjega otroštva. Povpraševanje potrošnikov po hranljivih živilih se po vsem svetu, vključno z državami v razvoju, iz dneva v dan povečuje, kar dodatno poudarja finančni in etični pomen varnosti živil.
Celovit sistem zagotavljanja varnosti živil
Varnost hrane, ki jo imamo potrošniki na voljo, zagotavlja celovit sistem, v katerega spada tudi odpoklic živil. Ta sistem temelji na načelih HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point), ki je usmerjen v prepoznavanje in obvladovanje kritičnih kontrolnih točk v procesu pridelave, predelave in distribucije živil. Umik živila iz prodaje je pomemben postopek, s katerim preprečujemo uživanje živil, ki niso varna za potrošnike. Ta ukrep je dokaz, da sistem deluje in mu lahko zaupamo, saj omogoča hitro odzivanje na morebitne nevarnosti.
Deljena odgovornost v prehranski verigi
Odgovornost za varnost živil si delijo vsi v prehranski verigi, od kmeta do končnega potrošnika. Največjo odgovornost nosijo nosilci živilske dejavnosti, ki hrano pridelujejo, proizvajajo ali prodajajo. Ti so dolžni zagotoviti, da sta hrana in krma kakovostni, varni in sledljivi. Svojo ključno vlogo imajo tudi inšpekcijske službe, ki morajo v okviru rednih pregledov preverjati, ali imajo odgovorni izvajalci dejavnosti ustrezno vzpostavljen notranji nadzor. V primeru neskladnih živil so nosilci živilske dejavnosti dolžni izvesti umik in/ali odpoklic živil.
Globalizacija in povečana tveganja
Odpoklici živil so stalnica, ki nakazuje, da sistem zagotavljanja varne hrane deluje. Kljub prizadevanjem je 100-odstotne varnosti nemogoče zagotoviti nikjer. Z globalizacijo se distribucijske poti v živilski dejavnosti širijo in daljšajo, kar posledično povečuje verjetnost za pojav novih tveganj. Zaradi navedenega je nujno potrebno, da vsak izvajalec dejavnosti, ki se ukvarja z živili, natančno identificira ustrezne dejavnike tveganja in v okviru svoje dejavnosti z ustrezno vzpostavljenim notranjim nadzorom zagotavlja varnost živil, s katerimi posluje.
Certifikati kot jamstvo kakovosti in zaupanja
Izdelki s certifikati, kot so ekološki, seneno mleko in meso, integrirano pridelana zelenjava ter drugi kakovostnejši izdelki, so še posebej zaupanja vredni. Te izdelke vsako leto pregleda neodvisna in akreditirana certifikacijska organizacija, kar potrošnikom daje dodatno zagotovilo o njihovi kakovosti in varnosti. Prostovoljno označevanje in sheme kakovosti predstavljajo pomemben vir informacij o hrani poleg obveznega označevanja. Ker te sheme zahtevajo visoko kakovost in dodano vrednost kmetijskih pridelkov in živil, proizvajalce spodbujamo, naj se vanje vključujejo ter sheme nadgrajujejo in širijo.
Vloga potrošnika pri odpoklicu živil
V primeru odpoklica živila je ključno, da potrošnik ve, kaj storiti. Eden od pogostih vzrokov za odpoklic je lahko ugotovitev vsebnosti alergena, ki ni naveden na označbi, kar je lahko izjemno nevarno za alergike. Odpoklici živil se sprožijo na različne načine: pristojni državni organi na mejah EU v postopku inšpekcijskega pregleda, certifikacijski organi v postopku preverjanja skladnosti, predelovalci in trgovci oziroma vsi, ki dajejo hrano ali živila na trg v okviru notranjega nadzora. Ko je nevaren izdelek že dosegel potrošnika, morajo vsi navedeni o tem obvestiti javnost. Obvestila o odpoklicih so redno objavljena na spletnih straneh Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin (UVHVVR) in Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).
Če potrošnik kupi živilo, ki je bilo pozneje odpoklicano, ga lahko vrne in zahteva kupnino oziroma odškodnino za morebitne nastale stroške ali škodo, na primer poškodbo zoba zaradi tujkov v živilu. Zato je pomembno, da potrošniki redno spremljajo obvestila o odpoklicih in ukrepajo v primeru, da so se znašli v takšni situaciji.
Vpliv tehnologije na varnost živil
Sodobne tehnologije, kot je umetna inteligenca (AI), vse bolj vstopajo na področje varnosti živil. Evropska komisija je na primer predstavila novo platformo TraceMap, ki pospešuje odkrivanje goljufij s hrano, kontaminirane hrane in izbruhov bolezni, ki se prenašajo s hrano, po celotni EU. To omogoča hitrejše odzivanje in bolj učinkovito obvladovanje morebitnih kriz. Poleg tega se mesečno objavljajo poročila, ki vključujejo "neskladja z utemeljenimi sumi goljufij". Čeprav te neskladnosti niso potrjene goljufije, služijo kot opozorilo in spodbujajo nadaljnje preiskave s strani pristojnih organov držav članic.
Poenostavitev zakonodaje za večjo varnost
Evropska komisija si prizadeva za poenostavitev in optimizacijo zakonodaje s področja varnosti živil in krme. Predlagani svežnji ukrepov ciljajo na zmanjšanje birokratskih ovir in zagotavljanje bolj učinkovitega nadzora. Ta prizadevanja vključujejo tudi vzpostavitev delovnih skupin za ohranjanje in krepitev sposobnosti EU za zagotavljanje skladnosti uvoženih izdelkov s standardi Unije, hkrati pa podpirajo delovna mesta in rast lokalnih proizvajalcev.
Vloga mednarodnih sporazumov in mrež
Mednarodno sodelovanje in izmenjava informacij sta ključnega pomena za zagotavljanje varnosti živil v globaliziranem svetu. Mreža za obveščanje in sodelovanje (Alert and Cooperation Network - ACN) omogoča izmenjavo informacij o neskladjih z utemeljenimi sumi goljufij, ki so čezmejne narave, med državami članicami EU. Ta sodelovalni pristop krepi sposobnost za zgodnje odkrivanje in obvladovanje tveganj. Poročila o razvoju obvestil Svetovne trgovinske organizacije (WTO) pa nudijo vpogled v globalne trende in izzive na področju trgovine z živili.
Kako preveriti svežino sadje v trgovini - nasveti
Slovenska vizija kakovostne in lokalne hrane
Potrošniki v Sloveniji čedalje bolj množično iščejo kakovostno hrano slovenskega porekla. Ozaveščenost potrošnikov spodbujamo tudi s projekti, kot je "Naša super hrana", ter sektorskimi promocijami po Zakonu o promociji. Aktivno sodelovanje posameznih sektorjev pri informiranju potrošnikov je ključnega pomena, kar se kaže v promocijah mleka, mesa, sadja in drugih živil. Vizija je ustvariti hrano, ki Slovenijo uvršča med globalno prepoznavne gurmanske destinacije, pri čemer izkoriščamo naravne danosti slovenskega prostora. Pozornost se namenja tudi zmanjševanju zavržkov hrane.
Odporna pridelava in konkurenčno gospodarstvo
Eden glavnih strateških ciljev v kmetijstvu je odporna in konkurenčna pridelava ter predelava hrane. To se dosega z zagotavljanjem visokih standardov varne in kakovostne hrane, spodbujanjem učinkovite rabe virov, skrbjo za primerljiv dohodkovni položaj v kmetijstvu ter krepitvijo agroživilskih verig. Podpiramo pridelavo in porabo hrane z višjo dodano vrednostjo ter skrbimo za ohranitev proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč.
Pravična pogajalska moč v verigi preskrbe
Zavedamo se velikih razlik v pogajalski moči med različnimi gospodarskimi subjekti v verigi preskrbe s hrano, kar najpogosteje postavlja kmeta v neenakopraven položaj. Zato sprejemamo ukrepe za zaščito kmeta in izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano. Spodbujanje konkurenčnih pogojev in odprava nepoštenih praks zagotavljata pravično razporeditev tveganja in dohodka. Skupna kmetijska politika v prihodnje bo še naprej prispevala k tem ciljem preko neposrednih plačil, sektorskih intervencij in podpore naložbam v kmetijska gospodarstva in živilsko-predelovalno industrijo. Kmetije in predelovalna industrija bodo morale biti podprte pri vlaganjih v znanje za doseganje večje ekonomske učinkovitosti in uporabo novih inovativnih praks.
Lokalna samooskrba kot strateška prednost
Oskrba s hrano lahko v prihodnosti predstavlja globalne težave zaradi omejenih virov in naraščajoče svetovne populacije. Dolge razdalje transporta hrane negativno vplivajo na okolje in kakovost prepeljane hrane. Zato postaja vprašanje lokalne in regionalne samooskrbe s hrano ponovno izjemno pomembno. Slovenija potrebuje tehnološko napredno in konkurenčno kmetijstvo in agroživilstvo, ki bo zagotavljalo varno in kakovostno hrano, v skladu z lokalno tradicijo in novimi rešitvami. Primarna naloga je omogočiti nosilcem dejavnosti ustrezen dostop do virov, kot so zemlja, delo, kapital in znanje.
Ključni vidiki varnosti živil pri potrošnikih
Za varnost živil v prodaji so odgovorni proizvajalci, prevozniki in prodajalci živil. Pri embaliranih živilih je treba paziti, da je embalaža nepoškodovana, brez znakov pokvarjenosti, da pločevinka ni napihnjena. Vedno je treba prebrati označbo (deklaracijo) na živilu, ki vsebuje informacije o živilih, proizvajalcu oziroma poreklu, hranilni vrednosti in sestavi. Sestava živil je ključnega pomena za osebe z alergijami ali tiste, ki morajo določene sestavine uživati v omejenih količinah.
Živila s pretečenim rokom uporabe ne smejo biti v prodaji. Hitro pokvarljiva živila imajo krajši rok uporabe in zahtevajo posebne pogoje shranjevanja, na embalaži pa so označena z »uporabno največ do«. Po poteku tega datuma jih je treba zavreči, ker niso več varna. Pri ne-embaliranih živilih smo pozorni na njihov videz (barvo, obliko, vonj, svežost) in konsistenco.
Pravilno shranjevanje živil doma
Pravilno shranjevanje živil doma je ključnega pomena za ohranjanje njihove kakovosti in varnosti. Paziti moramo, da ne pride do navzkrižnega onesnaženja živil, zato za prenos uporabljamo ustrezne vreče. Pri živilih, ki morajo biti shranjena pri nizkih temperaturah (zamrznjeni izdelki, izdelki v hladilniku, kot so mleko, mlečni izdelki, meso, ribe), je treba na to še posebej paziti. Živila naj ne bodo izpostavljena neposredni svetlobi in soncu.
Po prihodu domov živila takoj shranimo v hladilnik, zamrzovalnik ali shrambo. Hladilnike je treba redno čistiti, da preprečimo onesnaženje živil. Hladilniki naj bodo opremljeni z notranjimi termometri, pri čemer mora biti povprečna temperatura v hladilniku okoli 4°C. Temperature v hladilniku je treba redno spremljati, še posebej v poletnih mesecih ali če se hladilnik pogosto odpira. Hladilnik naj ne bo prenapolnjen, da zrak lahko enakomerneje kroži in vzdržuje ustrezno temperaturo. Pri shranjevanju živil v hladilniku pazimo na pravilno razporeditev, da preprečimo navzkrižno onesnaženje, in uporabimo ustrezno embalažo.
Temperatura v zamrzovalniku oz. zamrzovalni skrinji je prikazana z zvezdicami. Z zamrzovanjem lahko podaljšamo obstojnost živil, pri čemer upoštevamo roke uporabe za ohranjanje kakovosti. Živila odtajujemo v hladilniku, mikrovalovnih pečicah ali pod tekočo hladno vodo, nikakor ne na sobni temperaturi ali v topli vodi.
Prostor za shranjevanje živil naj bo suh, zračen, hladen in temen. Idealna temperatura shrambe za suha živila je od 6°C do 8°C, za vrtnine pa od 3°C do 6°C. Zaradi ohranjanja kakovosti in varnosti shranjujemo živila v originalni embalaži ali v dobro zaprtih steklenih, kovinskih ali plastičnih posodah, namenjenih za shranjevanje živil.
Če imate doma živilo, ki je bilo umaknjeno iz trga, ga ne smete uporabljati.
Kako preveriti svežino sadje v trgovini - nasveti
Priporočena literatura in viri
Za poglobljeno razumevanje varnosti in skladnosti živil na trgu je na voljo knjiga "Kako zagotavljati varnost in skladnost živil na trgu?". V primeru vprašanj glede certifikacijskih postopkov, iskanja najprimernejše rešitve ali reševanja zapletov, se lahko obrnete na strokovne organizacije, ki delujejo na podlagi vrednot strokovnosti, neodvisnosti in nepristranskosti.
Pomembno je tudi spremljati razvoj standardov, kot je prihajajoča nova izdaja standarda ISO 14001, ki bo nadomestila trenutno veljavno različico iz leta 2015, ter zakonodajne premike na področju fluoriranih toplogrednih plinov (F-plinov).
Dodatne informacije in nasvete za potrošnike pri nakupu, prenosu/prevozu in shranjevanju živil doma najdete v publikacijah, kot so "Safe Home Food Storage" avtorjev S. McCurdy, J. Peutz, G. Wittman, ter "Varnost živil" avtorjev M. Kodele, M. Suwa-Stanojević, M. Gliha.
tags: #nosecnost #in #siptarjeva #hrana