Varnost in zdravstvena vzgoja sta dva ključna stebra, ki podpirata celostno dobro počutje posameznika in družbe. V današnjem hitro spreminjajočem se svetu, kjer se soočamo z novimi izzivi na trgu dela, naraščajočim stresom in kompleksnimi zdravstvenimi vprašanji, postaja njuna vloga še toliko bolj poudarjena. Ta članek se poglobi v različne vidike varnosti in zdravstvene vzgoje, od specifičnih potreb različnih izobraževalnih skupin do širših družbenih implikacij in strateških pristopov.
Raziskava o zdravju in preferencah nižje izobraženih delavcev
Raziskava o zdravju nižje izobraženih delavcev (NID) in njihovih preferencah glede zdravstvene vzgoje, opravljena v okviru mednarodnega projekta Krepitev transverzalnih kompetenc nižje izobraženih delavcev, povezanih z njihovimi izbirami v zvezi z zdravjem, v okviru sprememb na trgu dela, je osvetlila pomembne razlike in potrebe v tej populaciji. Projekt je potekal od decembra 2008 do februarja 2011 v Španiji, Latviji, Sloveniji in na Poljskem, v okviru programa vseživljenjskega učenja Grundtvig. Slovenski del raziskave je zajel 402 delavca, podatki pa so bili zbrani septembra 2009 z osebnimi intervjuji na domovih anketirancev. Vzorec je bil sestavljen iz dveh enakih skupin: NID z (ne)dokončano osnovno šolo, osnovno šolo, izobrazbo, nižjo od poklicne, ali poklicno izobrazbo, ter posameznikov z vsaj srednješolsko izobrazbo (srednja, višja, visoka, univerzitetna, magisterij ali doktorat). Vzorec je bil izenačen po spolu.
Ključne ugotovitve raziskave: Neskladja in potrebe
Raziskava je razkrila pomembno neskladje med tem, kako NID ocenjujejo svoje znanje in spretnosti v primerjavi z uradno pridobljeno izobrazbo. Statistično pomembno so svoje znanje in spretnosti ocenjevali bolje, medtem ko se počasneje in težje učijo tujih jezikov in dela z računalnikom ter v nižjem deležu izpopolnjujejo svoje znanje. To nakazuje na nerealistično visoka prepričanja o samem sebi in defenzivno samospoštovanje. Rezultati so potrdili ugotovitve literature, da programi zdravstvene vzgoje in preventive bolezni bolj učinkujejo na že osveščene in višje izobražene poslušalce.
Glede načina pridobivanja znanja o zdravju, zaposlenim z nižjo izobrazbo najbolj ustrezata pasivna oblika pridobivanja znanja, kot sta gledanje televizije in poslušanje radijskih oddaj. Za njihovo pritegnitev k posebnim izobraževanjem in usposabljanjem bi morala biti ta prilagojena: brezplačna, krajša od dveh ur, z ustreznimi metodami dela in didaktičnimi pristopi, brez klasičnega preverjanja znanja in izpostavljanja v javnosti. Najaktualnejša tema s področja zdravja, o kateri bi veljalo izobraževati ljudi, se je izkazala problematika obvladovanja stresa na delovnem mestu.
Ocena lastnega zdravja, skrbi za lastno zdravje in znanja
Presenetljivo je, da več kot 70 % vseh anketirancev ocenjuje svoje zdravstveno stanje kot dobro. Kljub temu so NID v povprečju poročali o več kroničnih boleznih in slabšem finančnem položaju v primerjavi z višje izobraženimi anketiranci. S povečanjem izobrazbe se je logično višala raven znanja tujih jezikov, uporabe računalnika in interneta, pa tudi vpis v različne tečaje in branje strokovnih revij.
Skoraj 70 % anketirancev je svoje znanje s področja zdravja ocenilo kot »zelo dobro« ali »dobro«. Vendar pa so bile med izobraževalnimi skupinami velike razlike. Več kot 40 % anketirancev z osnovnošolsko izobrazbo je svoje znanje s področja zdravja ocenilo kot »precej šibko« oziroma »nezadostno«, medtem ko je bilo v skupini s terciarno izobrazbo takih odgovorov le 10 %. 56 % anketirancev bi o skrbi za svoje zdravje želelo izvedeti več, 30 % pa jih je menilo, da jim je obstoječe znanje zadostovalo. Zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe so si bolj želeli novih znanj o skrbi za zdravje kot NID.
Zdravstvena pismenost: Osnove in razlike
Zdravstveno pismenost anketirancev smo ocenjevali s poznavanjem osnovnih pojmov, kot so pasivno kajenje, preventiva bolezni, zdrav življenjski slog, prehranska piramida, indeks telesne mase (ITM) in holesterol. Na splošno so anketiranci pokazali dobro poznavanje in razumevanje teh terminov (okoli 90 %, razen pri prehranski piramidi, kjer je bil delež 77 %). Zaposleni s srednjo/višjo ter visoko/univerzitetno izobrazbo so bili pri tem boljši od NID, kar potrjuje povezavo med izobrazbo in zdravstveno pismenostjo.
Zaznane potrebe na področju zdravstvene vzgoje
Anketirance smo povprašali tudi o tem, o katerih zdravstvenih temah bi bilo po njihovem mnenju treba poučiti ljudi v Sloveniji. Največ (45 %) jih je menilo, da je najpomembnejše znanje o obvladovanju stresa. Precej pomembno se jim je zdelo tudi znanje, potrebno za rednejšo telesno dejavnost, ter poznavanje preventivnih pregledov za zgodnje odkrivanje bolezni. Znanje o primerni skrbi za zdravje pri delu se je zdelo pomembno le 8 % vprašanih. Zanimivo je, da se odgovori zaposlenih različnih izobrazbenih skupin med seboj niso statistično značilno razlikovali glede teh prioritet.
Z zdravjem povezano vedenje: Navade in izzivi
Med ukrepi za izboljšanje lastnega zdravja so anketiranci najpogosteje (78 %) izbrali omejevanje pitja alkoholnih pijač. 59 % se jih je trudilo delati tako, da bi čim manj škodili svojemu zdravju, 57 % pa jih je odgovorilo, da se trudijo uživati manj maščob oz. izogibati se mastni hrani. Polovica anketirancev je navedla, da redno telovadi ali se ukvarja s športom, prav tako pa se je polovica vprašanih trudila jesti manj sladkorja in sladkarij. 43 % vprašanih je načrtno in sistematično hodilo na zdravniške preglede, da bi se seznanili s tveganji, povezanimi z rakom, srčnimi boleznimi in drugimi težavami.
Redni telesni dejavnosti se je posvečal pomembno višji odstotek delavcev iz najnižje in najvišje izobrazbene skupine, medtem ko so zaposleni s poklicno, srednjo in višjo izobrazbo zaostajali. Približno tretjina ljudi z osnovnošolsko oziroma nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo je navajala, da pogosto razmišlja o tem, kako bolj zdravo živeti. V srednješolski oziroma terciarni izobrazbeni skupini je bilo takih odgovorov polovica in več, kar kaže na korelacijo med višjo izobrazbo in večjo zavednostjo o pomenu zdravega načina življenja.
Vedenjski vzorci in stališča na področju zdravja pri delu
Kar 55 % zaposlenih iz celotnega vzorca je odgovorilo, da se med opravljanjem dela običajno ne menijo za svoje zdravje. 64 % se jih je trudilo izvedeti, kako delati, da bi se izognili poškodbam, boleznim in nesrečam pri delu. 43 % zaposlenih se je strinjalo s trditvijo, da njihovo delo in delovne razmere škodujejo njihovemu zdravju, pri čemer so zaposleni z nižjo stopnjo izobrazbe to menili pogosteje. Samo 11 % zaposlenih je menilo (znova, zaposleni z nižjo stopnjo izobrazbe pogosteje), da je pri delu vredno upoštevati le tiste varnostne in zdravstvene ukrepe, katerih kršitev bi se končala s kaznijo. To odraža pomanjkanje internaliziranih varnostnih principov in večjo odvisnost od zunanjih sankcij.
Anketiranci so od podjetja pričakovali predvsem: skrb za zdravje in varnost pri delu na veliko višji ravni, kot jo določa zakon (48 %), nudijo možnost obiska specialista in specialističnega zdravljenja na stroške podjetja (41 %), ter skrb za oblikovanje čim manj stresnih delovnih razmer (34 %). Te zahteve kažejo na potrebo po celostnem pristopu podjetij k zdravju zaposlenih, ki presega zgolj zakonske normative.
Odnos do zdravstvene vzgoje in njene zaželene oblike
Med najbolj priljubljenimi oblikami zdravstvene vzgoje so NID uvrstili gledanje televizijskih programov oziroma poslušanje radijskih oddaj o skrbi za zdravje (75 %) ter branje člankov in informativnih besedil o zdravju v časopisih oziroma revijah (76 %). To potrjuje njihovo preferenco do pasivnih in lahko dostopnih oblik informiranja. Anketiranci bi se udeleževali tudi strokovnih srečanj in delavnic z individualnim svetovanjem, vendar pod določenimi pogoji: če bi bile delavnice brezplačne, če bi v njih našli odgovore na svoja vprašanja, če se jim pri tem ne bi bilo treba javno izpostavljati ali govoriti pred ostalimi in če delavnice ne bi trajale predolgo. Strokovna srečanja in delavnice so kot vir informacij o zdravju bolj ustrezale zaposlenim s srednjo/višjo in visoko/univerzitetno izobrazbo, medtem ko so pasivne oblike bolj ustrezale zaposlenim z nižjo stopnjo izobrazbe.
Poleg tega so bili vprašani v visokem deležu pripravljeni brati letake, brošure in plakate, ki obveščajo o skrbi za zdravje, brskati po internetu za temi informacijami ter brati strokovne knjige za samopomoč s področja zdravja. To nakazuje na odprtost do različnih formatov, če so le dostopni in razumljivi.
Za izvajalce zdravstvene vzgoje bi vprašani v 45 % izbrali strokovnjaka s področja zdravja, v 44 % osebo, ki se je sama uspešno spoprijela s težavo (kar poudarja pomen osebnih izkušenj in zgledov), v 40 % pa zdravnika, medicinsko sestro ali patronažno sestro. Sledijo priznani strokovnjaki in zdravilci oz. predstavniki alternativne medicine.
Spodbude in ovire za udeležbo na izobraževanjih o zdravju
Anketirane bi k udeležbi na izobraževanju/delavnici najbolj spodbudilo zagotovilo, da bodo na vsa svoja vprašanja dobili odgovore (79 %), sledi brezplačna udeležba (75 %) ter možnost izvajanja neke dejavnosti s pomočjo in pod nadzorom strokovnjaka ter možnost za preverjanje zdravja, kot sta merjenje sladkorja v krvi ali krvnega tlaka (71 %).
Dejavniki, ki bi anketirane odvrnili od udeležbe, so: plačljivost delavnice oz. izobraževanja (66 %), zahteva, da bi bilo na izobraževanju/delavnici treba govoriti pred skupino ostalih udeležencev (40 %), izobraževanje/delavnica, ki bi trajalo/a več kot 2 uri (34 %), ter preizkus znanja, ki bi ga bilo treba opravljati ob zaključku delavnice (33 %). Te ugotovitve poudarjajo pomen dostopnosti, praktičnosti in varnosti pri izvajanju izobraževalnih programov.
Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike: Temelj prihodnosti
Vzgoja za zdravje je ključni in nepogrešljiv del promocije zdravja, ki predstavlja načrtovan proces za doseganje znanja, povezanega z zdravjem ali boleznijo, ob upoštevanju zakonitosti in dinamike procesa učenja. Ni zgolj informiranje, temveč aktivni proces učenja ob upoštevanju izkušenj in socioekonomskih dejavnikov. Namen je informirati in motivirati posameznika ali skupino k skrbi za svoje zdravje z omogočanjem pridobivanja znanja, veščin, oblikovanja stališč in vedenj za zdrav način življenja.
Program vzgoje za zdravje je namenjen vsem otrokom in mladostnikom od rojstva do zaključka šolanja, družinam, staršem, študentom, drugim mladostnikom, pedagoškim delavcem in drugim. Povezan je s programi za nosečnice, bodoče starše in starše dojenčkov. Dejavnosti potekajo v prostorih zdravstvenega doma, vzgojno-izobraževalnega zavoda in lokalne skupnosti, izvajajo pa jih zdravstveni strokovnjaki, kot so diplomirane medicinske sestre, zdravniki, psihologi, fizioterapevti in drugi. Program poteka na primarni ravni zdravstvenega varstva in je del širšega programa preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov.
Kaj je duševno zdravje in zakaj je pomembno skrbeti zanj? - Otroška akademija
Podatkovne zbirke in raziskave: Spremljanje in razvoj
Za spremljanje izvajanja vzgoje za zdravje, njeno vrednotenje in razvoj je ključno natančno beleženje aktivnosti. Spremljajo se dejavnosti na področju vzgoje za bodoče starše, vzgoje za otroke in mladostnike (v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter v PUMO), vzgoje za ustno zdravje otrok in mladostnikov ter druge dejavnosti vzgoje za zdravje. Zbiranje podatkov temelji na relevantni zakonodaji, kot sta Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in Zakon o zdravstveni dejavnosti. Dinamika poročanja se izvaja preko aplikacije eSZBO, z mesečnimi paketi podatkov, ki se sprejemajo vsake tri mesece.
Ocena tveganja in promocija zdravja na delovnem mestu
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) določa ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ki obsegajo pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev. Temelj VZD je vnaprejšnje preprečevanje ali izogibanje nevarnosti za poškodbo ali zdravstveno okvaro. Ocena tveganja je sistematično evidentiranje in proučevanje vseh dejavnikov delovnega procesa za ugotavljanje možnih vzrokov za nastanek poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom ter škode, in možnosti preprečevanja, odpravljanja in zmanjševanja tveganj. Nadzorovanje tveganja pomeni izvajanje vseh možnih ukrepov za zaščito delavcev.
Ocena tveganja je diagnostični postopek, ki mu sledi terapija z ergonomskimi, pravno-upravnimi, tehničnimi in organizacijskimi ukrepi. Po analizi pooblaščeni zdravnik seznanja delavce s tveganji, povezanimi z njihovim delom. Priporočljivo je vključevanje tem iz promocije zdravja v zdravstvenovzgojne programe, s čimer se zdravstvena vzgoja integrira v promocijo zdravja kot obliko vzdrževanja zdravja. Varnostna vzgoja mora biti integrirana v proces permanentnega usposabljanja za varno in zdravju prijetno delo.
Spreminjajoči se pomen zdravstvene vzgoje
Zdravstvena vzgoja se je v preteklosti osredotočala predvsem na bolezen in odpravljanje nezdravega načina življenja (kajenje, alkoholizem, nezdrava prehrana). Danes se njen pomen širi na krepitev in promocijo zdravja, kar se odraža v metodah dela: od zdravljenja bolezni k uveljavljanju zdravja, od avtoritarne k spodbudni in podporni zdravstveni vzgoji, od individualnih medicinskih postopkov k timskemu delu in partnerski skrbi za zdravje. Bolečina za bolnega postaja tudi draga, kar dodatno poudarja pomen preventive.
Zdravstvena vzgoja mora krepiti zavest o zdravju in zagotavljati različne možnosti za ozaveščanje prebivalstva. Prepleta izobraževalne in vzgojne dejavnosti, ki motivirajo ljudi k želji po zdravju, jim nudijo znanje, kako postati in ostati zdravi, ter jih spodbujajo k iskanju pomoči, ko jo potrebujejo.
Vzgoja in izobraževanje za varno delo sta temeljni dejavnosti za zagotavljanje varnih delovnih postopkov. Delavec, ki ni seznanjen z nevarnostmi in tveganji, ter ni ustrezno usposobljen, ne sme delati samostojno, saj ne more zagotavljati varnega dela sebi in drugim. Potreba po usposabljanju za varno delo se kaže tako v začetnem uvajanju kot v nadaljnjem izpopolnjevanju.
Širša odgovornost za zdravje prebivalstva
Odgovornost za zdravje prebivalstva ni več zgolj v domeni zdravstva, temveč je porazdeljena med posameznike, ki morajo aktivno skrbeti za svoje zdravje, in vsa področja družbe, ki bistveno vplivajo na zdravje. S prevzemanjem večje odgovornosti posameznikov in zagotavljanjem ustreznih pogojev s strani skupnosti, promocija zdravja s koordiniranimi aktivnostmi teži k:
- Maksimalnemu izboljšanju sposobnosti ljudi za uresničevanje telesnih, duševnih in družbenih zmožnosti, da lahko živijo bogato in zadovoljivo življenje.
- Zagotavljanju naravnih, delovnih, bivalnih in socialnih razmer, ob katerih bo možna izbira za zdravje najustreznejših odločitev.
Sodobni koncepti varnosti pri delu
Varnost je neločljiva sestavina vsake dejavnosti. Sodoben koncept varnosti pri delu je razširitev pojma na varnost in ohranitev zdravja (ter zadovoljstva) pri delu. Težišče posledic dela se seli od nezgod zaradi tehničnih vzrokov k nezgodam in zdravstvenim okvaram zaradi slabe organizacije ali načina dela, zato klasični pristopi k zagotavljanju varnosti niso več dovolj učinkoviti. Z naraščanjem tehnične varnosti postajajo čedalje bolj očitne zdravstvene posledice dela, zato se cilj varnosti razširja še z zahtevo po ohranitvi neokrnjene delavčeve zmožnosti med celotno delovno dobo.
Klasične probleme, kot so težko fizično delo, hrup, vibracije, so zamenjali novi, kot so statične obremenitve, monotonija, delovni stres in izgorelost, staranje delovne populacije, nevarne snovi ter zahteve po humanizaciji dela z ergonomskimi ukrepi in boljšo organizacijo dela.
Vpliv delovnega okolja na zdravje
Slaba objektivna in subjektivna zdravstvena slika zaposlenih z večjo verjetnostjo poškodb in obolenj je pogosto posledica preteklih izkušenj v poklicni karieri. Osebe s poškodbami ali poklicnimi obolenji imajo slabše psihofizično stanje, več obiskov pri zdravniku in bolniškega staleža, večjo pojavnost telesnih in duševnih simptomov ter več kroničnih obolenj. Če delovna organizacija ne sprejme ukrepov za preprečevanje novih poškodb in obolenj, je takšna skupina oseb rizična, z veliko verjetnostjo nadaljnjih poškodb in obolenj, k čemur pripomore tudi njihova neugodna splošna zdravstvena slika. Tako se vzpostavi začaran krog: nevarno delovno okolje povečuje verjetnost poškodb in obolenj, slabše zdravstveno stanje pa povratno vpliva na večjo verjetnost teh. Ta krog je mogoče prekiniti z ustreznimi ukrepi podjetij.
Zadovoljstvo pri delu in konkurenčnost
Za uspešnost poslovanja podjetja so poleg kakovosti, varnosti in ohranitve zdravja ključni tudi zadovoljstvo pri delu, ki zagotavlja optimalno produktivnost in motiviranost. Varovanje zdravja je po pomenu na prvem mestu. Takšne varnosti si ne moremo predstavljati brez dobro strokovno podkovanega in za konkretno delovno okolje usmerjenega pooblaščenega zdravnika. Zviševanje konkurenčnosti na račun izboljšanja kakovosti delovnega okolja je kratkotrajno, saj dolgoročno zaradi neugodnih zdravstvenih posledic slabi delovna sposobnost in produktivnost, stroški dela pa se povečujejo zaradi stroškov zdravljenja in odsotnosti z dela.
Zmotna prepričanja o motivaciji zaposlenih
V slovenskih podjetjih pogosto prevladuje zmotno prepričanje, da je mogoče vse delovne, zdravstvene in eksistenčne probleme delavcev odpraviti zgolj z ustrezno plačo. Vendar pa neprimerne razmere v delovnem okolju delujejo na zdravje zaposlenih še bolj neugodno kot nizka plača. Zaposleni v Sloveniji so glede zdravja najbolj občutljivi prav za tisto, kar jim primanjkuje: ustrezno kakovost fizičnega (in psihičnega) delovnega okolja. Višina plače kot sekundarni dejavnik vpliva na zadovoljitev potreb po zdravju preko ugodnih materialnih predispozicij za zdrav način življenja.
Prioritete pri oceni tveganja
Pri oceni tveganja je treba največ pozornosti nameniti morebitnim ergonomskim problemom (statične obremenitve), izpostavljenosti nevarnim snovem (zlasti s kumulativnimi učinki - teratogenimi, mutagenimi, kancerogenimi), stresu na delovnem mestu (velike zahteve, majhna podpora in zmožnost odločanja) ter čedalje večjemu deležu starejših delavcev in njihovim specifičnim problemom.
Varnost in zdravje pri delu v izobraževanju
Programi vzgoje za zdravje v srednjih šolah obsegajo izvedbo 2-urnih delavnic v vsakem oddelku, s poudarkom na temah, kot so preprečevanje rakavih obolenj, zdrava spolnost, medosebni odnosi, zasvojenosti, osebna higiena, uporaba kozmetike, motnje sluha in UV sevanje. V EU je pogostost nezgod pri delu med mladimi (18-24 let) za več kot 40 % višja kot pri drugih starostnih skupinah. Slovenski delodajalci so v letu 2014 prijavili Inšpektoratu RS za delo 8.793 nezgod pri delu.
Namen programov je seznanjanje mladih z osnovnimi pravili varnega dela. Kurikulum ni obremenjen s specifičnimi vsebinami varnosti in zdravja pri delu, kar omogoča učiteljevo kreativnost. Brezplačni Napo Compendium II, ki vsebuje DVD-je z dvanajstimi filmi, in spletna orodja na osnovi lika Napo nudijo učencem in učiteljem poučne in zanimive pristope k varnosti in zdravju pri delu. Predstave, kot je "Napo v kraljestvu nevarnih snovi" in "Hrup je za ušesa strup", so namenjene otrokom in mladostnikom ter na slikovit in zabaven način predstavljajo ključne vsebine. Priročnik "Varen začetek" je namenjen mladim delavcem, študentom in dijakom.
Zdravstvena vzgoja kot celostni proces
Zdravstvena vzgoja je nepogrešljiv del zdravstvenega varstva, usmerjen v preventivo bolezni in promocijo zdravja skozi celotno življenje. Njen cilj je kontinuirano ozaveščanje, učenje in motiviranje posameznika, da sprejme in ponotranji aktivnosti za varovanje, ohranjanje in krepitev lastnega zdravja. Ključno je pričeti z njo že v predšolskem obdobju, ko so otroci najbolj dojemljivi za pridobivanje izkušenj, stališč in vedenjskih vzorcev, saj se navade, pridobljene v otroštvu, običajno obdržijo skozi vse življenje.
Na območju Mestne občine Maribor in njene okolice se z zdravstvenovzgojnimi predavanji in delavnicami vključujejo v programe vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Cilji preventivnega varovanja zdravja vključujejo zmanjševanje možnosti srečevanja s tveganji v okolju, lajšanje zdravih izbir ter spodbujanje družbe k preventivnemu varovanju zdravja. Pozitivna zdravstvena vzgoja s pozitivnim pristopom vpliva na zdrav način življenja, medtem ko pozitivno varovanje zdravja vključuje kontrole, pravila in zakone, ki podpirajo zdravje in preprečujejo obolenja.
Promocija zdravja na delovnem mestu: Učinkovitost in izzivi
Izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu je pogosto enostavnejše, saj je skupina prebivalcev povezana s skupnimi imenovalci. Lažje je opredeliti ekonomski učinek promocije zdravja in upravičenost vlaganj v izboljšanje zdravja delavcev preko kazalnikov zdravstvenega stanja, kot je bolniški stalež. Taka promocija mora biti usmerjena v potrebe ciljne skupine delavcev. V Sloveniji je moč vzroke bolniškega staleža v veliki meri odpraviti ali zmanjšati z doslednim upoštevanjem varnostnih pravil. Nezgode pri delu in izven njega ostajajo ključen problem.
Stopnja varnostne kulture med aktivnimi prebivalci je na nizkem nivoju, saj je vzrok za nastanek delovnih nezgod s poškodbami pri delu v več kot 90 % subjektiven. Velika večina podjetij v EU so mikropodjetja, ki imajo težave pri izvajanju strokovnih nalog varnosti in zdravju pri delu, saj so odvisna od zunanjih strokovnjakov. Nenehne spremembe v svetu dela in nizka varnostna kultura se odražajo v teh podatkih. Znanje, usposobljenost in dojemanje odgovornosti so temelj varnega in zdravega dela - "varnost je v glavi". Znatne spremembe v svetu dela zahtevajo nenehno pridobivanje novega znanja za ohranjanje potrebnih kompetenc.
tags: #nosecnost #in #zdravsvena #vzgoja