Slovenija se sooča z izzivi demografskih sprememb, ki narekujejo nujnost prilagajanja pokojninskega sistema. Starajoče se prebivalstvo in daljša življenjska doba povečujeta pritisk na pokojninsko blagajno, saj se razmerje med aktivnimi zavarovanci in upokojenci vztrajno zmanjšuje. Da bi zagotovili vzdržnost sistema in omogočili posameznikom varno starost, so bile pripravljene in sprejete pomembne zakonske spremembe, ki se nanašajo na zakon o socialnovarstvenih prejemkih, zakon o urejanju trga dela in zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Te ukrepe, ki gredo v smeri podaljšanja delovne aktivnosti, so ključni za zagotavljanje finančne stabilnosti sistema in osebne varnosti v jeseni življenja.
Spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Osrednji del pokojninske reforme predstavlja novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), ki je bila sprejeta s ciljem zagotoviti dolgoročno vzdržen pokojninski sistem in hkrati omogočiti dostojanstvene pokojnine. Ključne spremembe se nanašajo na postopno zviševanje upokojitvene starosti, spremembo načina izračuna pokojnin ter prilagoditve pri usklajevanju pokojnin.
Postopno zviševanje upokojitvene starosti
Ena izmed pomembnejših novosti je postopno zviševanje starostne meje za upokojitev. Za zavarovance s 40 leti pokojninske dobe se bo upokojitvena starost postopoma dvignila z zdajšnjih 60 let na 62 let do leta 2035. Za tiste z najmanj 15 leti pokojninske dobe se bo starostna meja dvignila s 65 na 67 let. Ta dvig se bo začel postopoma izvajati od leta 2028 dalje, z letnim zvišanjem za tri mesece, vse do vključno leta 2035. Pomembno je poudariti, da se ohranja pogoj 40 let delovne dobe za starostno upokojitev, kar pomeni, da bodo posamezniki, ki bodo do konca leta 2025 izpolnili pogoje po stari zakonodaji, lahko izkoristili "stara pravila" kadarkoli v prihodnosti. Statistike kažejo, da večina delovno aktivnih oseb v Sloveniji doseže 40 let pokojninske dobe okoli 62. leta starosti, zato postopni dvig upokojitvene starosti ne bo bistveno spremenil dejanskega datuma upokojitve za večino zaposlenih. Možnost znižanja starostne meje za delo pred 20. letom starosti in druge osebne okoliščine ostajajo.
Izboljšan izračun odmernega odstotka za pokojnino
Reforma prinaša tudi pomembne izboljšave pri izračunu odmernega odstotka za pokojnino, kar bo neposredno vplivalo na višino prejemkov. Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe se bo postopoma zvišal s trenutnih 63,5 odstotka na 70 odstotkov do leta 2035. Vsako dodatno leto dela po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe bo prineslo dodatnih 1,5 odstotne točke višje odmere za vsakih 6 mesecev podaljšane pokojninske dobe, kar pomeni, da bo za 43 let pokojninske dobe odmera znašala 79 odstotkov pokojninske osnove. Ta sprememba bo še posebej ugodna za tiste, ki so se zaposlili v mladosti, opravljali težka fizična dela in prejemali nižje plače, saj jim bo zagotovljena pokojninska osnova v višini najmanj 75 odstotkov povprečne plače, kar bo bistveno povečalo njihove pokojnine.
Dodatno lahko odmerni odstotek dvignejo starši, ki so v večji meri uporabili starševski dopust in niso uveljavljali skrbi za otroka za znižanje starostne meje. Ti bodo lahko uveljavili 1,6 odstotne točke višji odmerni odstotek za vsakega otroka, do največ treh otrok (skupno 4,8 odstotne točke). Tudi tisti, ki služijo obvezni vojaški rok in ga ne uveljavljajo za znižanje starostne meje, ga bodo lahko uporabili za višanje odmernega odstotka.
Spremembe pri izračunu pokojninske osnove in usklajevanju pokojnin
Obdobje za izračun pokojninske osnove se podaljšuje z zdajšnjih 24 najboljših zaporednih let na 40 let, od katerih se bo odštelo 5 najslabših, ne nujno zaporednih let. Ta sprememba bo zagotovila večjo sorazmernost med plačanimi prispevki in višino pokojnine ter tako povečala pravičnost pri izračunu.
Usklajevanje pokojnin bo postopoma prešlo v korist večje teže inflacije. Do leta 2034 bo razmerje med rastjo plač in inflacijo 50:50, po letu 2045 pa bo inflacija predstavljala 80 odstotkov teže, rast plač pa le 20 odstotkov. Ta sprememba je odraz demografskih trendov in skrbi za ohranjanje kupne moči pokojnin v daljšem obdobju.
Drugi steber pokojninskega zavarovanja: Prostovoljno dodatno zavarovanje
Obvezno pokojninsko zavarovanje, kot prvi steber, za večino prebivalcev ne zagotavlja zadostnih sredstev za kakovostno življenje po upokojitvi. Povprečna neto starostna pokojnina je bistveno nižja od povprečne neto plače. Zato prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (drugi steber) predstavlja ključni element za zagotavljanje finančne varnosti v starosti. Država spodbuja vključevanje v drugi steber z davčnimi olajšavami.
Spodbujanje delodajalcev k vključevanju zaposlenih
Reforma uvaja določene obveznosti za delodajalce, da bi povečali zavedanje o pomenu načrtovanja varne starosti. Delodajalci z več kot deset zaposlenimi bodo morali v dveh letih izvesti kolektivna pogajanja o vključitvi zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje. Čeprav delodajalec ni obvezan financirati premije, mora zaposlenim ponuditi to možnost. Gre za pomemben korak k večji proaktivnosti pri načrtovanju prihodnosti. Ponudniki pokojninskih produktov zaznavajo izrazito rast zavedanja o pomembnosti varčevanja za starost tako med posamezniki kot podjetji.
Fleksibilnost pri izplačilih in naložbah
S pokojninsko reformo se spreminjajo tudi določbe glede izplačila rent v okviru drugega pokojninskega stebra. Odpravlja se zahteva po dosmrtnih rentah, kar bo povečalo privlačnost dodatnega zavarovanja in razširilo možnost tako imenovane pospešene rente. Dlje bo dopuščena vključitev v dinamični podsklad v okviru politik življenjskega cikla, ki sicer predstavljajo večja tveganja, a v povprečju tudi višje donose.
Trajnostni pokojninski produkti
V zadnjem času se na trgu pojavlja vse več trajnostnih naložbenih produktov, skladnih z uredbo SFDR. Čeprav ponudniki še ne ponujajo širokega spektra takšnih produktov za pokojninska zavarovanja, je to del njihove strategije za prihodnost. ESG dejavniki (okoljski, družbeni in upravljavski) se vse bolj vključujejo v naložbene odločitve, z namenom zagotavljanja stabilne in dolgoročno vzdržne rasti sredstev članov, ob hkratnem upoštevanju odgovornosti do okolja in družbe.
Spremembe na trgu dela in socialnem področju
Poleg pokojninske reforme se uvajajo tudi spremembe na področju trga dela in socialnega varstva, ki dopolnjujejo celostni pristop k zagotavljanju varnosti v starosti.
Razbremenitev regresa za letni dopust
Predvidene so spremembe zavarovalne osnove za plačilo prispevkov od regresa za letni dopust. Višina regresa, od katere se ne plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se bo zvišala s 70 % na 100 % povprečne plače. Ta ukrep bo razbremenil delodajalce in spodbudil izplačilo višjega regresa, kar bo vodilo do višjih neto prejemkov zaposlenih.
Krajši delovni čas v zadnjih letih pred upokojitvijo
Novela zakona o urejanju trga dela uvaja možnost krajšega delovnega časa v zadnjih letih pred upokojitvijo. Delavci, ki bodo leta 2034 dopolnili 60 let ali 35 let pokojninske dobe, bodo lahko do izpolnitve pogojev za upokojitev delali 80 odstotkov delovnega časa, prejemali 90 odstotkov osnovne plače, prispevki pa se bodo plačevali za polni delovni čas. Ta možnost bo postopoma postajala dostopnejša.
Izboljšave za invalide
Pomembnih izboljšav bodo deležni tudi invalidi. Najnižja invalidska pokojnina se bo zvišala z 41 odstotkov na 50 odstotkov lastne pokojninske osnove od leta 2028 dalje. Povečala se bo prišteta doba, s tem pa tudi nadomestila. Višja zajamčena odmera velja tudi za invalidske pokojnine, priznane v preteklosti. Delovni invalidi bodo prejeli tudi letni dodatek v treh višinah.
Letni in zimski dodatek za upokojence
Vsi upokojenci bodo po novem prejemali letni dodatek v petih razredih (od 160 evrov do 470 evrov) in novi zimski dodatek v višini 250 evrov, ki se bo izplačeval vsako leto novembra in usklajeval z inflacijo.
Zaključek
Pokojninska reforma predstavlja celovit paket ukrepov, ki se uvajajo postopoma in so zasnovani kot dolgoročna rešitev za zagotavljanje finančne stabilnosti pokojninskega sistema ter dostojne starosti za vse državljane. S postopnim prilagajanjem pogojev za upokojitev, izboljšanim izračunom pokojnin in spodbujanjem dodatnega pokojninskega zavarovanja, Slovenija stremi k zagotovitvi varnosti in kakovostnega življenja v starosti za prihodnje generacije. Zavedanje o pomenu zgodnjega načrtovanja in aktivnega pristopa k varčevanju ostaja ključno za osebno finančno varnost v jeseni življenja.