Nosečnost v najstniških letih, ki se nanaša na obdobje med 13. in 19. letom starosti, predstavlja pomemben življenjski izziv tako za mlado nosečnico kot za njeno družino. Kljub temu, da Slovenija beleži eno nižjih stopenj rodnosti in umetnih prekinitev nosečnosti v mladostniškem obdobju med razvitimi državami, se tovrstne nosečnosti še vedno pojavljajo. Soočanje z nenadno nosečnostjo v mladosti je lahko povezano s poplavo različnih čustev, od panike in strahu do razočaranja in negotovosti, kar je povsem naravno ob pomembnih življenjskih prelomnicah. Pomembno je, da se v takšni situaciji čimprej poišče ustrezno pomoč in podporo.
Prvi koraki: Pogovor s starši in strokovna pomoč
Zaupati staršem, da si zanosila, vsekakor ni preprosto. Ne glede na to, kako blizu si si s starši, se boš spraševala, kakšen bo njihov odziv, sploh v primeru, če še ne vedo, da si že spolno aktivna. Morda novico najprej zaupaš komu drugemu, npr. prijateljici ali partnerju. Vendar je ključnega pomena, da se na pogovor s starši ali skrbniki dobro pripraviš. Razmisli, kateri način komunikacije bi izbrala in kdaj bi jim povedala. Lahko se odločiš, da jih pokličeš ali jim pošlješ SMS-sporočilo, lahko napišeš pismo, ali pa to storiš pogumno in odgovorno, tj. osebno. Odloči se, komu od staršev/skrbnikov boš najprej povedala, ali pa boš povedala obema hkrati.
Prva reakcija staršev morda ne bo spodbudna ali sočutna. Lahko se zgodi, da bodo starši zaradi novice sprva razočarani, jezni ali zmedeni. To ne pomeni, da te nimajo radi. Ne pozabi, da je tudi zanje novica o nosečnosti šok. Tudi ti jim pripoveduj, kako se počutiš. Govori jasno. Ubesedi svoje strahove, dvome in skrbi. Dobro je vedeti, da marsikateri starš/skrbnik v danem trenutku ni zmožen nuditi primerne opore, podpore in pomoči svoji hčeri, ki se je znašla v nenačrtovani nosečnosti.
V primeru, da se soočaš s težko situacijo ali potrebuješ nasvet, lahko kontaktiraš tudi organizacije, ki nudijo pomoč. Brezplačna telefonska številka, na kateri smo dosegljivi vsak delovnik med 10.00 in 16.00, je 080 5003. Svoje osebne občutke pa lahko izraziš tudi v Testu občutkov. V sodelovanju z drugimi institucijami, kot so Center za socialno delo, Karitas, materinski domovi, se glede na okoliščine poišče najprimernejša pomoč (denarno podporo, rešitev bivalnega problema, stvari za nego otroka, pomoč pri urejanju statusa …).
Pravni vidiki in opravilna sposobnost
Noseča mladostnica lahko pridobi opravilno sposobnost že pri 15 letih. O tem odloča okrajno sodišče. Po pravu, ki velja v naši državi, praviloma vsaka oseba pridobi popolno poslovno sposobnost (včasih se imenuje tudi opravilna sposobnost), kar pomeni, da je sposobna sama sklepati vse pravne posle (npr. pogodbe) v svojem imenu in na svoj račun šele pri starosti 18 let. Vendar pa mladoletna oseba (mladostnica in mladostnik) že s starostjo 15 let postane omejeno poslovno sposobna, kar pomeni, da lahko sama sklepa le enostavne, manj pomembne pravne posle; za vse ostale, zlasti pomembnejše posle (npr. nakupe večje vrednosti), potrebuje dovoljenje svojega starša (zakonitega zastopnika).
Priprava na nosečnost in skrb za zdravje
Čeprav je nosečnost pri mladostnicah pogosto nenavadna in nenačrtovana, je skrb za zdravje ključnega pomena tako za mater kot za otroka. Ginekologi poudarjajo, da je zaželeno, da se ženska na nosečnost pripravi še pred zanositvijo, saj s tem lahko prepreči marsikatero nosečniško nevšečnost in poskrbi, da bo porod minil brez zapletov.
Zdravniški pregledi in cepljenje
Preden se odločite za nosečnost, naj vas zdravnik pošlje na preiskavo krvi, da ugotovi, ali ste zavarovani pred rdečkami. Če namreč zbolite za to boleznijo med nosečnostjo, lahko to povzroči hudo razvojno nepravilnost pri zarodku, zlasti v prvih mesecih nosečnosti, ko se razvijejo otrokovi notranji organi. Prav tako je pomembno, da se pred nosečnostjo opravijo osnovni laboratorijski analizi krvi in urina ter pregled pri zobozdravniku. Če imate kakšno kronično bolezen, kot je sladkorna bolezen ali epilepsija, se morate najprej posvetovati z zdravnikom. Morda vam bo predpisal drugačna zdravila, saj bi sedanja lahko škodovala otroku.
Če niste še preboleli rdečk in ošpic, se pred nosečnostjo raje cepite. Če obstaja velika verjetnost, da boste prihajali v stik s krvjo, se obvezno cepite tudi proti virusu hepatitisa B. S cepljenjem zmanjšate možnost za okužbo v času nosečnosti, ki je lahko v nekaterih primerih nevarna za zarodek. Vendar je pomembno vedeti, da od cepljenja do zanositve naj minejo vsaj trije meseci.
Jemanje zdravil in kontracepcija
Splošno pravilo je, da v času pred in med nosečnostjo ne smete jemati zdravil, ne da bi se o njih posvetovali z zdravnikom. Če ste na kakršnikoli terapiji, se posvetujte s farmacevtom ali zdravnikom o vplivu določenega zdravila na nosečnost. Na primer, po terapiji z zdravili proti mozoljavosti, ki vsebujejo izotretinoin, ne smete zanositi vsaj šest tednov. Če ste jemali zdravilo, pa niste vedeli, da ste noseči, je pomembno, da svojega zdravnika obvestite o vrsti, količini, dozi in kombinaciji zdravil ter o času jemanja zdravil.
Ženska naj bi prenehala z jemanjem kontracepcijskih tablet tri mesece pred zanositvijo, da se njeno telo prilagodi novemu stanju. Ko se pripravljate na nosečnost, morate najprej prenehati z jemanjem kontracepcijskih tabletk in počakati vsaj dva menstrualna cikla, preden poskusite zanositi. To sicer ni pogoj, saj do povsem zdravih nosečnosti pride tudi takoj po prenehanju jemanja kontracepcijskih sredstev, ampak, če že načrtujete nosečnost, si le privoščite nekaj normalnih ciklov menstruacije. Ko se vam menstruacija uravnovesi, boste lažje zanosili, bolj točno boste namreč lahko predvideli svoje plodne dneve in izračunali termin poroda.
Telesna teža in prehranske navade
Ženska naj bi imela v času zanositve idealno telesno težo. V času nosečnosti shujševalne kure niso dovoljene. V primeru prekomerne telesne teže lahko nadzorovanje vaše telesne teže vodi le zdravnik! Nenadzorovane shujševalne kure bi lahko povzročile pomanjkanje nujno potrebnih snovi v telesu. Če imate previsoko telesno težo, svetujemo, da pred nosečnostjo izgubite nekaj kilogramov. Debelost namreč povečuje nevarnost za povišan krvni pritisk in povišan sladkor v nosečnosti. Včasih je debelost tudi pokazatelj policističnih jajčnikov, redkejših ovulacij, težav, ki jih je potrebno odpraviti pred nosečnostjo.
V nosečnosti morate paziti, da je vaša prehrana čim bolj uravnotežena. Pomembno je, da bo v vaši prehrani čim več svežih, nepredelanih živil. Jejte več surove zelenjave in sadja in manj sladkih, slanih in industrijsko pripravljenih jedi. Posebej pomembni so:
- Kalcij: Zagotavlja zdrav razvoj otrokovih kosti in zob. Ženska potrebuje med nosečnostjo kar dvakrat več kalcija kot sicer. Dobri viri kalcija so sir, mleko, jogurt in listnata zelena zelenjava.
- Beljakovine: Najdemo jih v ribah, jajcih, govedini, orehih, stročnicah in mlečnih izdelkih.
- Vitamin C: Pomaga zgraditi močno placento, varuje pred infekcijami in sodeluje pri presnovi železa. Najdemo ga v sveži zelenjavi in svežem sadju. Ker se v telesu ne nalaga, potrebujete vsak dan določeno količino vitamina C. Uživajte samo sveža živila, saj z kuhanjem izgubimo veliko vitaminov.
- Rastlinska vlakna: Preprečujejo zaprtje, ki je pri nosečnicah zelo pogosto. Pomemben vir so sadje in zelenjava, polnozrnati kruh, suhe marelice, rjav riž in rozine.
- Folna kislina: Potrebna je zlasti v prvih tednih nosečnosti, ker sodeluje pri razvoju plodovega živčnega sistema. V telesu se ne nalaga, količino, ki je tisti hip ne potrebuje, telo izloči. Zato je nujno, da jo vsak dan zaužijemo v hrani. Dober vir folne kisline je sveža temnolistnata zelenjava. Jejte kuhano na sopari ali surovo, ker se s kuhanjem uniči veliko folne kisline. Najdemo jo tudi v kikirikiju, lešnikih in kruhu iz nepresajene moke. Vsaj tri mesece pred zanositvijo nujno poskrbite za folno kislino - dnevno vzemite po pet miligramov folne kisline. Ta vitamin je namreč nujen za pravilen razvoj živčnega sistema zarodka in za proizvodnjo rdečih krvnih celic. Pomanjkanje folne kisline povečuje možnost za nastanek nepravilnosti pri razvoju nevralne cevi pri otroku, kar lahko povzroči smrt ali težko invalidnost otroka.
- Železo: Nosečnica potrebuje veliko železa. Otrok mora v telesu skladiščiti železo, ki ga bo potreboval po rojstvu. Tudi dodatna kri, ki jo proizvede telo, potrebuje železo, da lahko prenaša kisik. Železo iz živil živalskega izvora telo laže absorbira kot železo na primer iz stročnic in suhega sadja. Če ne jeste mesa, uživajte živila, bogata z železom, hkrati z živili, bogatimi z vitaminom C, da telo absorbira čim več železa. Primeri živil, ki vsebujejo železo: pusto rdeče meso, tunina, jetra, špinača, suhe marelice. Slabokrvnost preprečimo s pravilno prehrano. Jejte mešano hrano in veliko živil, bogatih z železom. Če bodo krvni izvidi pokazali, da ste anemični, vam bo zdravnik predpisal železo.
Izogibanje škodljivim snovem
Nosečnica bi se morala izogibati kajenju, alkoholu, nekaterim zdravilom in stiku z mačjimi in pasjimi iztrebki. Če nosečnica kadi, dobi otrok manj kisika. Kajenje povečuje verjetnost spontanega splava, mrtvorojenega otroka, otroka s prirojeno napako in možnost, da bo novorojenček umrl. Če nosečnica veliko pije, lahko to povzroči na zarodku in plodu hude poškodbe. Nihče ne ve, kje je še varna meja pitja, zato je najbolje, da se čim bolj izognete alkoholu, sploh pa žganim pijačam.
V nosečnosti lahko jemljemo le zdravila, ki nam jih je predpisal zdravnik. Med te zdravila spada tudi aspirin. Nikoli ne vemo, kdaj je v mačjih, pasjih iztrebkih ali surovem mesu prisoten zajedalec toksoplazma, ki lahko močno prizadene otrokov razvoj. Nosečnica naj ne čisti mačjih stranišč, vrtnari naj z rokavicami, po vsakem delu pa naj si temeljito umije roke.
Alkohol, cigarete in kava so škodljive razvade, ki jih je bolje opustiti še pred nosečnostjo. Dokazano je, da imajo otroci kadilk nižjo telesno težo ob rojstvu in so kasneje v življenju bolj nagnjeni k pljučnim in alergijskim obolenjem. Kar se tiče kave, prehranski strokovnjaki priporočajo največji vnos do 300 miligramov dnevno, kar je približno tri skodelice kave.
Tveganja in težave v nosečnosti pri mladostnicah
Nosečnost in porod sta pri mladostnicah pogosto povezana s povečanim zdravstvenim tveganjem za mater in otroka. Razlogi za slabši izid so biološki in psihološki. Pomembna biološka dejavnika sta rast in dozorevanje. Mladostnica v adolescenci namreč še raste in ima zato večjo potrebo po hranljivih snoveh, za katere med nosečnostjo "tekmujeta" skupaj z zarodkom. Pri izidu nosečnosti so prav tako pomembni psihološki dejavniki, saj je nosečnost v mladostniškem obdobju večinoma neželena in nenačrtovana ter pogosto pozno ugotovljena. Mladostnica je kljub morebitni želji po otroku običajno čustveno nezrela in manj sposobna biti ustrezno odgovorna do še nerojenega otroka.
Raziskave so pokazale, da se pri mladostnicah v primerjavi s skupino nosečnic, starih od 20 do 24 let, pogosteje ugotovi grozeč prezgodnji porod in prezgodnji porod. Porodna teža novorojenčkov je bila nižja. Prav tako pa so bili novorojenčki, rojeni mlajšim mladostnicam, pogosteje premajhni za gestacijsko starost. Kljub temu pa je porod pri mladostnicah pogosto potekal z manj zapleti kot pri starejših nosečnicah. Zapleti, kot so hipertenzivna stanja in krvavitve, so se pri mladostnicah pojavljali redkeje. Pri deležu anemij, nosečnostne sladkorne bolezni in sumov oz. ugotovljenih napak ploda pred porodom pa ni bilo razlik v primerjavi s kontrolno skupino. Med mladostnicami je bilo tudi manj carskih rezov.
Ugotovili smo tudi, da imajo mladostnice manj zadovoljivo predporodno varstvo, kar pomeni, da so manj redno hodile na preglede h ginekologu. Pogosteje so prišle na prvi pregled v nosečnosti pozneje in niso vedele datuma zadnje menstruacije, zato so imele tudi večkrat označen nejasen predviden datum poroda. Mladostnice so redkeje obiskovale šolo za starše, pogosteje so se tvegano obnašale (kajenje in druge razvade, nepravilno prehranjevanje) in premalo pridobile na telesni teži v nosečnosti.
Pogoste težave v nosečnosti
- Slabokrvnost (anemija): Preprečujemo jo s pravilno prehrano, bogato z železom. Če se ugotovi anemija, zdravnik predpiše železo.
- Krajšanje materničnega vratu: Če se maternični vrat krajša po tretjem mesecu nosečnosti, to lahko pomeni grozeči splav. Zdravnik lahko predlaga operacijo za zašitje materničnega vratu.
- Toksemija: To je pogosta komplikacija proti koncu nosečnosti, s svarilnimi znaki kot so povišan krvni tlak, čezmerno povečanje telesne teže, otečeni gležnji, roke in noge, sledovi beljakovin v urinu. Zdravnik lahko predpiše ležanje, zdravilo za znižanje krvnega tlaka ali neslano dieto. Če so bolezenski znaki hujši, je potrebna hospitalizacija, morda tudi sprožitev predčasnega poroda.
- Krvavitve iz nožnice: Če kadarkoli med nosečnostjo krvavite iz nožnice, takoj pokličite zdravnika in lezite. Pred 28. tednom nosečnosti je to lahko znak grozečega splava. Krvavitev po tem obdobju lahko pomeni, da posteljica krvavi.
- Vnetje dlesni: V nosečnosti postanejo dlesni mehkejše in bolj občutljive, zato pri umivanju zob rado pride do krvavenja. Potrebna je še boljša ustna higiena in obisk zobozdravnika.
- Oteženo dihanje: V poznejši nosečnosti velik otrok pritiska na diafragmo. Težava pogosto mine kakšen mesec pred porodom. Tudi slabokrvnost je lahko vzrok za oteženo dihanje.
- Krči v nosečnosti: Lahko jih povzroča pomanjkanje kalcija. Najbolj pomaga masaža prizadetih delov in posvet z zdravnikom, ki vam bo najbrž predpisal kalcij in vitamin D.
- Vrtoglavica: V nosečnosti imate nižji krvni pritisk, zato boste večkrat čutili omedlevice. Če nenadoma začutite omedlevico, sedite in dajte glavo med kolena, dokler ne mine. Kadar ležite ali nizko sedite, vstajajte počasi.
- Pogosto uriniranje: Pogosto mokrenje povzroča maternica, ki pritiska na sečni mehur. Težava v srednjih mesecih nosečnosti pogosto mine.
- Zgaga: Zaradi hormonskih sprememb se loputka med želodcem in požiralnikom poleni in želodčna kislina uhaja v požiralnik. Izogibajte se obilnim obrokom, začinjenim in ocvrtim jedem.
- Uhajanje urina: Povzročajo ga prešibke mišice medeničnega dna in vse večji otrok, ki pritiska na sečni mehur. Pomagajo vaje za krepitev medeničnega dna.
- Jutranja slabost: Žensko sili na bruhanje, pogosto ob vonju po določeni hrani in po cigaretnem dimu. Zjutraj je dobro, če kaj pojeste, da nimate praznega želodca. Jejte pogosto, vendar majhne obroke.
- Hemoroidi: Pritisk otrokove glavice povzroča nabrekle vene okoli anusa. Poskrbite, da ne boste imeli zaprtja. Ne stojte dalj časa.
- Vnetje kože: Ponavadi se vnetje kože pojavi pri debelih ženskah, ki se veliko potijo. Vnetje lahko povzročajo hormonalne spremembe. Uporabljajte neodišavljena mila in nosite ohlapna, bombažna oblačila.
- Nespečnost: Nosečnica slabo spi, ker mora kar naprej na stranišče ali ker otrok brca ali ker jo moti prevelik trebuh. Včasih pomaga branje, blage vaje za sproščanje ali mlačna kopel.
- Nosečnostne strije: Nastanejo, kadar se koža čezmerno raztegne ali če se preveč zredite. Navadno nikoli več ne izginejo.
Vloga staršev in podpora
Starši igrajo ključno vlogo pri podpori noseče mladostnice. Če starši ne želijo sodelovati in mladoletnica ostane sama, se v skrb zanjo vključijo osebe in organizacije, ki lahko pomagajo in dekle ne ostane samo. Potrebna je podpora, informacije in pomoč pri sprejemanju pomembnih odločitev. Mnoge noseče najstnice prihajajo iz socialno in ekonomsko deprivilegiranih okolij, kar dodatno otežuje njihov položaj.
Zaključek
Nosečnost v mladosti je lahko zahtevna, vendar z ustrezno podporo, informacijami in strokovno pomočjo je mogoče premagati ovire. Ključno je, da se nosečnice ne sramujejo poiskati pomoči in da se jim nudi brezpogojno podporo, ne obsojanje. Vsaka zgodba je edinstvena in vsaka mlada ženska si zasluži, da se ji pomaga na njeni poti.
tags: #nosecnost #pri #mladostnica