Prekomerna telesna teža in debelost sta vse bolj razširjena zdravstvena problema, ki predstavljata resno grožnjo javnemu zdravju po vsem svetu, vključno s Slovenijo. Ti kompleksni bolezni, ki ju je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) že leta 1997 uvrstila med kronične bolezni, se ne nanašata le na estetske pomisleke, temveč bistveno povečujeta tveganje za razvoj številnih resnih zdravstvenih zapletov in poslabšujeta kakovost življenja. Projekt skupnega ukrepanja BestReMaP, ki se je pričel izvajati v oktobru 2020, prehaja v zaključno fazo in na sestanku deležnikov so bili predstavljeni delo in dosedanji rezultati, ki se dotikajo tudi teh perečih vprašanj.
Razumevanje debelosti: Več kot le število na tehtnici
Debelost je definirana kot kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu, ki evidentno ogroža zdravje. Najenostavnejša razlaga bi bila, da debelost nastane zaradi kroničnega energijskega neravnovesja, vzdržuje pa se s stalno povečanim vnosom energije. Vendar pa je resničnost veliko bolj zapletena. Če dnevno energijsko ravnovesje porušimo le za 0,4 odstotka, torej zaužijemo le približno 10 dodatnih kalorij na dan oziroma 4 tisoč dodatnih kalorij na leto, pridobimo vsako leto pol kilograma dodatne teže. V uravnavanje energijske bilance so vključene zapletene interakcije med biološkimi (vključno z genetskimi in epigenetskimi), vedenjskimi, socialnimi in okoljskimi dejavniki.
Pri debelosti pride do motenj v prenosu signalov med centri osrednjega živčevja, maščevjem, želodcem, črevesjem in trebušno slinavko, kar poruši homeostatsko ravnovesje. Poenostavljeno, t.i. »metabolični možgani« ne slišijo več dobro signalov iz periferije, ki bi morali sporočati, da je v organizmu dovolj hranil in dovolj zaloge energije ter da je potrebno zmanjšati vnos energije. Še večji izziv kot samo hujšanje pa predstavlja obdobje po shujševalni dieti. Ko je energijsko ravnotežje enkrat porušeno, je namreč zaradi prilagoditvenih presnovnih in hormonskih sprememb zelo težko obdržati izgubljeno telesno težo. Po koncu diete še dolgo ostajajo povišani hormoni, ki spodbujajo apetit, znižani pa so hormoni, ki spodbujajo sitost. Prav tako več mesecev po hujšanju vztraja tudi upočasnjena presnova, ki pripomore k hitrejšemu pridobivanju telesne teže. Ponavadi zato hujšanju sledi »jo-jo« učinek, kar pomeni, da se ponovno zredimo. Po podatkih se v povprečju polovica izgubljene telesne teže ponovno pridobi v dveh letih, tri četrtine pa v petih letih. Le 10 % najbolj motiviranih pacientov vztraja in vzdrži brez relapsov.
Prekomerna telesna teža in debelost v Sloveniji in EU
Na podlagi zadnjih ocen ima v posameznih državah Evropske unije prekomerno telesno težo 30-70 % odraslih, medtem ko je debelih 10-30 % odraslih. Slovenija je bila v letu 2019 z 19,9 % deležem anketiranih, ki so bili opredeljeni kot debeli, na 8. mestu med državami EU, med 27 anketiranimi državami. Delež prebivalcev, ki so bili opredeljeni kot debeli, je bil za 7 % nad evropskim povprečjem. Pred Slovenijo so se po deležu prebivalcev z debelostjo uvrstile Malta, Irska, Madžarska, Hrvaška, Latvija, Estonija in Finska. Izpostavljeno je, da je prekomerna telesna teža (indeks telesne mase je nad 85. percentilom za starost in spol) in debelost (indeks telesne mase je nad 95. percentilom za starost in spol) predstavljata dejavnika tveganja za razvoj številnih bolezni in zdravstvenih zapletov. V Sloveniji je med prebivalci Ljubljane 53 % ljudi z ITM 26 ali več.
Vzroki za prekomerno telesno težo in debelost
Vzroki za prekomerno telesno težo in debelost so multifaktorski in vključujejo kombinacijo genetskih, bioloških, vedenjskih, socialnih in okoljskih dejavnikov.
- Genetika: Geni igrajo pomembno vlogo pri presnovi in porazdelitvi telesne maščobe. Debelost se pogosto pojavlja v družinah, kar je lahko posledica dednosti, pa tudi skupnih prehranjevalnih in kulinaričnih navad.
- Prehranjevalne navade: Sodobne diete pogosto vključujejo hitro hrano in visokokalorične pijače. Prekomerno uživanje sladkorja, zlasti med otroki in mladostniki, presega priporočila za 60 %. Prebivalci Slovenije kljub trendu zmanjševanja maščob v prehrani še vedno zaužijejo preveč maščob. Izogibanje močno predelanim jedem, omejitev vnosa nezdravih maščob in sladkorja ter povečana uporaba sadja, zelenjave in stročnic so ključni.
- Telesna nedejavnost: Sedeč način življenja in pomanjkanje telesne aktivnosti zavirata kurjenje maščob in povečujeta težo. Pridobljena teža je neposredno sorazmerna z urami, preživetimi v mirovanju ob uporabi elektronskih naprav. Redna telesna aktivnost, vsaj 60 minut vadbe 5-6 dni na teden, je nujna.
- Čustveni in psihološki dejavniki: Čustva, kot so dolgočasje, jeza ali depresija, lahko povzročijo prenajedanje tudi brez apetita. Stres igra pomembno vlogo pri debelosti. Otroci, ki so izpostavljeni višji stopnji stresa, pogosteje (prekomerno) uživajo hrano z namenom tolažbe in samopomirjanja. Pri otrocih s prekomerno telesno težo večkrat opazimo tudi kompulzivno prenajedanje in sindrom nočnega hranjenja.
- Zdravstvene težave in zdravila: Nekatera zdravstvena stanja, kot so depresija, Cushingov sindrom, sindrom policističnih jajčnikov, lahko povzročijo debelost. Včasih se prekomerna teža ali debelost pojavi kot posledica jemanja nekaterih zdravil.
- Starost in spol: Z leti se prebava in metabolizem upočasnita, kar lahko oteži boj z odvečnimi kilogrami. Ženske pridobijo več na teži kot moški, čeprav je vnos kalorij enak.
- Družinski in socialni dejavniki: Družinske navade, socialni pritisk in stigmatizacija, s katero se soočajo osebe s prekomerno telesno težo, prav tako vplivajo na razvoj debelosti.
Posledice prekomerne telesne teže in debelosti
Prevelika telesna teža in debelost močno povečata tveganje za razvoj številnih resnih zdravstvenih težav.
- Nenalezljive bolezni: Debelost je eden od glavnih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, visokega krvnega tlaka (arterijske hipertenzije), nekaterih vrst raka, presnovnega sindroma, dislipidemije, možganske kapi, nealkoholne zamaščenosti jeter, gastroezofagealne refluksne bolezni, spalne apneje, astme, sindroma policističnih jajčnikov, osteoartritisa in depresije. V evropskih državah sta prekomerna telesna teža in debelost pri odraslih odgovorni za približno 80 % primerov sladkorne bolezni tipa 2, 35 % primerov ishemične bolezni srca in 55 % primerov hipertenzivne bolezni.
- Psiho-socialne težave: Prekomerna telesna teža in debelost sta povezani z raznolikimi psihosocialnimi težavami, vključno z negativno samopodobo, depresijo, anksioznostjo, motnjami hranjenja, doživljanjem stresa in nižjo kakovostjo življenja. Otroci in mladostniki s prekomerno telesno težo so pogosto stigmatizirani, kar negativno vpliva na njihovo samovrednotenje, zadovoljstvo z zunanjim videzom ter akademsko in socialno udejstvovanje.
- Telesne okvare: Poleg povečanega tveganja za bolezni, debelost lahko povzroči tudi težave s sklepi, kostno-mišičnim sistemom in druge telesne okvare.
Strategije za obvladovanje in preprečevanje debelosti
Obvladovanje in preprečevanje debelosti zahtevata celosten pristop, ki vključuje spremembe življenjskega sloga, medicinsko obravnavo in širše družbene ukrepe.
- Sprememba življenjskega sloga:
- Uravnotežena prehrana: Zmanjšanje dnevno zaužitih kalorij, izogibanje nezdravim maščobam in sladkorjem, povečanje vnosa sadja, zelenjave, polnozrnatih izdelkov in beljakovin. Pomembno je uživanje širokega izbora živil in več obrokov dnevno.
- Redna telesna aktivnost: Priporočljiva je intenzivna vadba pod nadzorom, vsaj 60 minut vadbe 5-6 dni na teden. Pomembno je tudi, da imate opomnik za gibanje enkrat na uro.
- Medicinska obravnava:
- Spremljanje in ocena: Poleg indeksa telesne mase (ITM) je pomembno merjenje obsega pasu, opredelitev telesne sestave in ocena prehranjevalnih navad ter življenjskega sloga.
- Ciljna telesna teža: Za vsakega posameznika je treba določiti ciljno telesno težo, ki vodi v izboljšanje zdravja in kakovosti življenja.
- Farmakološki in kirurški pristopi: V primeru neuspešnosti sprememb življenjskega sloga ali ob prisotnosti resnih zdravstvenih težav, lahko zdravniki predlagajo zdravila za zdravljenje debelosti ali bariatrično operacijo. Ta pristopi so vedno dodatek k zdravemu življenjskemu slogu.
- Javne politike in ukrepi:
- Preoblikovanje živil: Zniževanje vsebnosti sladkorja, soli in maščob v predelanih živilih ter določitev nacionalnih tarčnih vrednosti.
- Zmanjšanje škodljivega trženja otrokom: Razvoj in izvajanje politik za zmanjšanje izpostavljenosti otrok trženju nezdrave hrane.
- Izboljšanje javnih naročil zdrave prehrane: Zagotavljanje bolj kakovostne in transparentne nabave živil v javnih institucijah ter vključevanje zdravih in trajnostnih živil v ponudbo.
- Šolske kampanje: Spodbujanje mladih k razmisleku in spremembi navad, ki vplivajo na njihovo počutje in zdravje.
- Vključitev v nacionalne politike: Priprava strateških načrtov za trajnostne ukrepe in vključevanje v nacionalne politike na področju prehranskih sistemov.
Vloga izobraževanja in ozaveščanja
Projekt BestReMaP poudarja pomen izobraževanja in ozaveščanja vseh deležnikov, od živilsko-predelovalne industrije do potrošnikov. Z razvojem najboljših praks in orodij za spremljanje hranilne vrednosti živil ter spodbujanjem preoblikovanja živil na nacionalni ravni, si projekt prizadeva za zagotavljanje bolj zdravih živil za vse, še posebej za otroke in ranljive populacije. Barbara Lončarek iz GZS, ZKŽP, izpostavlja pomen Kataloga živil za javno naročanje kot aplikacije, ki olajšuje postopek javnega naročanja živil in zagotavlja bolj kakovostno ter transparentno nabavo. Monika Robnik Levart z NIJZ pa poudarja koristnost vključitve kazalnika prehranskih sistemov v kazalnike ciljev trajnostnega razvoja.
Vzdrževanje zdrave telesne teže je ključno za ohranjanje splošnega zdravja in preprečevanje številnih bolezni. Zavedanje o kompleksnosti debelosti kot bolezni, razumevanje njenih vzrokov in posledic ter celosten pristop k obvladovanju in preprečevanju so bistveni koraki k bolj zdravemu posamezniku in družbi.
tags: #nosecnost #s #prekomerno #telesno #tezo