Pogosto zmotno prepričanje je, da imajo vsi dojenčki ob rojstvu modre oči. Čeprav ta trditev velja predvsem za svetlopolte dojenčke evropskega ali severnoameriškega porekla, obstajajo tudi izjeme, ki potrjujejo pravilo, zlasti pri temnopoltih dojenčkih afriškega ali južnoameriškega porekla. Ključno je razumeti, da končna barva oči pri novorojenčkih še ni v celoti razvita in se spreminja postopoma.
Razumevanje pigmentacije oči
Barva človeških oči je v končni fazi odvisna predvsem od gostote pigmentnih celic v šarenici. Te celice, natančneje melanociti, proizvajajo pigment melanin, ki določa barvo oči, las in kože. Na pigmentne celice človeškega očesa vpliva notranja plast ali stroma okoli zenice. Ljudje z modrimi očmi imajo skoraj nepigmentirano stromo, medtem ko imajo ljudje s temno rjavimi očmi zelo pigmentirano stromo, pri čemer se pigmentacija nahaja na zadnji strani šarenice. Pomembno je poudariti, da vsebnost melanina v očeh ne vpliva na vid, vendar visoka koncentracija melanina varuje oči pred UV žarki. Zaradi tega so modre oči običajno veliko bolj občutljive na sončno svetlobo kot temne oči.
Spreminjanje barve oči po rojstvu
Ob rojstvu pigmentacija šarenice z barvnim pigmentom melaninom še vedno poteka. Ker otrok po rojstvu pride v stik s svetlobo, in melanin prej še ni nujno potreben v večjih količinah, melanociti šele tik pred porodom ali v prvih mesecih po njem začnejo s proizvodnjo pigmentov. Zato se večina novorojenčkov svetle polti rodi z modrimi očmi, ki lahko sčasoma postanejo zelene ali celo temno rjave barve. Še posebej temnopolti otroci se pogosto rodijo z že bolj razvito rjavo barvo oči, kar je posledica tega, ker je z njimi v maternici oblikovanega več melanina.
Genetski vpliv na barvo oči
Pri določanju barve oči igra poleg količine in vrste melanina ključno vlogo genetika. Barvo oči namreč v veliki meri določajo geni, bodisi dominantni bodisi recesivni oziroma prikriti. Barvo oči torej po večini podedujemo z DNK. Če ima eden od staršev rjave oči, je velika verjetnost, da bo imel tudi otrok rjave zaradi prevlade dominantnega temnejšega gena. Znanost in statistični izračuni omogočajo ugibanje o najverjetnejši barvi otrokovih oči. Če imata oba starša rjave oči, je 75-odstotna verjetnost, da bo imel tudi njun potomec rjave oči. Če ima vsaj eden od staršev ali starih staršev rjave, drugi pa modre ali zelene oči, je 50-odstotna možnost, da bo imel tudi otrok rjave oči. V primeru, ko ima očka modre in mamica rjave ali obratno, se verjetnost porazdeli na 50 proti 50. Če imata oba starša zelene oči, jih bo verjetno imel tudi otroček. Pri starših z zelenimi in modrimi očmi je verjetnost polovična. Če imata oba starša modre oči, pa jih bo v ogromni večini primerov imel tudi njun dojenček.
Izjemno redko se zgodi, da se modroook otrok rodi staršem z rjavimi očmi, če je v družinskem drevesu več bližnjih sorodnikov z modrimi očmi. Tako imata lahko dva rjavooka človeka vseeno potomca z modrimi očmi, a zgolj, če so jih imeli njuni starši, torej babica in dedek. Takrat govorimo o prikritem genu. In obratno - starši z modrimi očmi imajo lahko rjavookega otročka.
Genetika barve oči | Kako se določa barva oči
Časovnica spreminjanja barve oči
Čas, ki je potreben, da se izkaže končna barva oči, je odvisen od posameznega otroka. Običajno lahko o končni barvi počasi ugibamo že med 6. in 12. mesecem življenja, med prvim in drugim letom starosti pa postane barva večinoma že precej jasna. Pri nekaterih otrocih se lahko barva oči spreminja vse do tretjega leta starosti. Največja preobrazba barve oči je običajno opazna med šestim in devetim mesecem starosti.
Nekateri viri navajajo, da se končna barva oči lahko ustali šele okoli 20. leta starosti, vendar so te spremembe v odrasli dobi redke in običajno le v odtenkih. Okoli 10 odstotkov ljudi doživi spremembo barve oči tudi v odrasli dobi. Te spremembe lahko vplivajo tudi okolje in zdravila. V enem očesu se lahko pojavi enakomerna barva ali pa raznolika, ko v šarenici opazimo več različnih barvnih pikic.
Posebnosti in redke pojave
Izjemno redko se zgodi, da sta lahko očesi pri enem človeku tudi različne barve, kar se imenuje heterokromija. To se zgodi, ko šarenici obarvata dva enako dominantna gena. Posebnost so albini, pri katerih so oči zaradi pomanjkanja melanina izredno svetle. Pogosto imajo težave z vidom, so preobčutljivi na sončno svetlobo, škilijo, slabo vidijo in so v najhujših primerih celo slepi.
Najredkejša barva oči je sicer zelena, saj jo ima le okoli pet odstotkov ljudi na vsem svetu. Plavih oči naj bi imelo okoli 15 odstotkov ljudi, preostanek pa ima rjave oči.
Novalac in temno obarvano blato
V povezavi z uporabo prehranskih dopolnil, kot so Novalac prenatalne kapsule, je pomembno omeniti tudi spremembe v barvi blata. Te kapsule vsebujejo metabolno aktivno obliko folata in pogosto tudi železo. Uživanje prehranskih dopolnil z železom pogosto povzroči črno ali temno rjavo obarvano blato. To se zgodi, ker se v telo ne absorbira vsa količina železa. Železo, ki se ne absorbira v črevesju, doživi kemične spremembe, ki povzročijo temno obarvanje blata. Torej, če po uživanju Novalac prenatalnih kapsul opazite temnejšo barvo blata, je to običajna in pričakovana sprememba, ki jo povzročajo vitamini in minerali v teh kapsulah.
Novalac AC formula, namenjena dojenčkom s kolikami, vsebuje prebiotike in zmanjšano vsebnost laktoze, kar pomaga preprečevati nastanek plinov, vetrov, kolik in krčev ter zmanjšuje pogostost in trajanje dojenčkovega joka zaradi kolik. Ta formula zadovolji vse prehranske zahteve dojenčka do 6. meseca starosti, po 6. mesecu pa je del raznovrstne prehrane. Pri pripravi je pomembno upoštevati navodila za higieno in pravilno pripravo obroka, saj nepravilna priprava ali shranjevanje lahko predstavljata tveganje za zdravje.
Pomembno je poudariti, da je materino mleko najboljša hrana za dojenčke. Novalac AC in podobni izdelki se uporabljajo pod zdravniškim nadzorom, zlasti pri dojenčkih s specifičnimi simptomi, kot so kolike. Proizvodov ne smemo uporabljati kot edini vir hrane po 6. mesecu starosti ali v primeru galaktozemije. Posebna pozornost je potrebna pri dojenčkih z oslabljenim imunskim odzivom, nedonošenčkih ali novorojenčkih z nizko porodno težo ter v primeru alergijskih reakcij na mlečne beljakovine. Vedno je treba pripraviti svež obrok in izdelek hraniti na suhem in hladnem mestu, zaščiteno pred svetlobo. Po prvem odprtju pločevinke je treba vsebino porabiti v treh tednih.