Veržej, slikovita občina v Prlekiji, se ponaša z izjemno bogato zgodovino, ki sega daleč v prazgodovino. Ta kraj, ki danes šteje okoli 1400 prebivalcev in obsega 12 km², združuje vasi Veržej, Banovce in Bunčane, ter aktivno skrbi za svoje občane, vključno z najmlajšimi. Podpora novorojenčkom in njihovim družinam je ključni del občinske socialne politike, ki se dopolnjuje z močno družbeno dejavnostjo na področjih gasilstva, kulture, športa in turizma.
Prazgodovinski temelji in rimska prisotnost
Že prazgodovinski ostanki pričajo o dolgoletni naselitveni tradiciji na območju današnjega Veržeja. Najdeni predmeti, kot so žare s pepelom, bronasti predmeti in črepinje iz ilirske dobe, nakazujejo na življenje v davnih časih. Še bolj fascinanten je odkrit pridelek iz kamene dobe - ploščata kamnita krogla, ki priča o naprednosti takratnih prebivalcev. Kasneje je to ozemlje pripadalo rimski provinci Spodnja Panonija, kar dokazujejo ostanki rimskih poslopij.
Slovanska naselitev in srednjeveški razvoj
Nato je območje zajel naselitveni val slovanskih rodov, o čemer pričajo odkriti grobovi in značilni staroslovanski obeski. V 10. stoletju so sledili ogrski in kasneje nemški fevdalci. Zgodovinski viri omenjajo, da je Veržej v srednjem veku imel pomembno vlogo kot brod na reki Muri in kot skladišče vojaških potrebščin, še posebej za transport soli iz Solnograške. Potrditev njegovega pomena je trška listina iz leta 1352, ki Veržej uradno imenuje za trg.
Trpljenje skozi stoletja in uskoško vojvodstvo
Kljub svojemu strateškemu položaju, se Veržej ni izognil hudim nesrečam. Turški vpadi, vpadi Krucov, pogosti požari in uničujoče poplave reke Mure so pustili globoke sledi. Posebej huda je bila kuga v začetku 17. stoletja. V tem nemirnem obdobju, natančneje od leta 1555 do 1626, je v trškem gradu delovalo sedež uskoškega vojvodstva. Po uničenju gradu se je prebivalstvo postopoma asimiliralo z domačini.
Odlikovanja in obramba dežele
Za zasluge pri obrambi dežele pred Turki in Kruci je avstrijski cesar Leopold I. leta 1683 podelil Veržejcem posebno čast - zastavo. To zastavo so ponosno nosili domači strelci, po domače »šicarji«, ki so bili organizirani v uniformirano trško gardo in oboroženi s puškami. Ta tradicija se je ohranila vse do prve svetovne vojne in je bila simbol hrabrosti ter pripadnosti. Posebej se je v bojih izkazal domačin Čopor, znan tudi kot Štefan Ropoša, ki ga ljudsko izročilo omenja kot premagovalca sovražnikov na zemljišču Meka.
Gradnja cerkva in samostanov ter obrambne vloge
Sedanja župnijska cerkev sv. Mihaela, zgrajena leta 1726, je pomemben arhitekturni spomenik. Njen glavni baročni oltar iz 18. stoletja in stranska oltarja iz leta 1884 pričajo o umetniški dediščini. Nad vhodnimi vrati je ponosno vzidan trški grb z motivom ribe, ki predstavlja identiteto kraja. Na trgu, obkrožen z mogočnimi kostanji, stoji Marijin steber iz leta 1815, ki dodaja sakralno noto javnemu prostoru. Leta 1912 je bil zgrajen Salezijanski samostan v neorenesančnem slogu, obogaten s secesijskimi ornamenti, ki pričajo o arhitekturni raznolikosti kraja.
Prva svetovna vojna in njene posledice
Izbruh prve svetovne vojne je močno prizadel tudi prebivalce Veržeja, saj so se mnogi morali boriti na avstro-ogrski strani. Nastanek nove države ni prinesel pričakovanega izboljšanja življenja za kmeta in delavca, še posebej pa za viničarje. Posledično se je veliko ljudi iz tega območja odpravilo na sezonska dela v Nemčijo, Francijo in druge države. Leta 1922 je bil zgrajen cestni most čez Muro, kar je olajšalo povezave in promet.
Druga svetovna vojna in osvoboditev
Tudi druga svetovna vojna ni prizanesla tej pokrajini. 6. aprila 1941 so nemške sile vdrle čez radgonski most in se ob reki Muri usmerile proti Veržeju, ki so ga zasedle 8. aprila 1941. Veržej je imel pomembno vlogo v narodnoosvobodilnem gibanju, saj je služil kot povezovalno središče med Prlekijo in sosednjim Prekmurjem. Konec vojne je prinesla osvoboditev s strani partizanskih enot in enot Rdeče armade.
Občina Veržej danes: Skrb za okolje in družbene dejavnosti
Danes je Veržej samostojna občina, ki s svojimi 1400 prebivalci aktivno skrbi za razvoj in dobrobit svojih občanov. Posebno skrb posvečajo ekologiji; v Banovcih in Veržeju imajo urejeno čistilno napravo in kanalizacijo ter organiziran odvoz smeti. Občina se prav tako močno zaveda pomena družbenih dejavnosti. Področja gasilstva, kulture, športa in turizma so zelo razvita in nudijo širok spekter aktivnosti za vse generacije.
Praznik narcis in podpora novorojenčkom
Mesec maj je v Veržeju posebej prazničen, saj poleg praznika narcis poteka tudi praznik občine. V tem času se odvijajo številne prireditve, kot so izbor za mis narcis, tekmovanje za pokal narcis, gledališke igre ter poletna glasbena šola med glavnimi šolskimi počitnicami.
Ko gre za podporo novorojenčkom, Občina Veržej sledi smernicam Republike Slovenije. Starša novorojenčka, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v občini, lahko zaprosita za pomoč ob rojstvu, če občina tovrstno pomoč nudi. V primeru enostarševskih družin lahko pravico do pomoči uveljavlja eden od staršev. Priporočljivo je predhodno preveriti, katera občina je pristojna za reševanje vloge, da se zagotovi čim hitrejše reševanje. V kolikor občina ni na seznamu prejemnikov, je priporočljivo, da se obrnete neposredno nanjo za dodatne informacije in kontaktne podatke.
Verženec - posebnež med Prleki
Verženec, kot prebivalec Veržeja, je znan po svoji posebnosti med Prleki. O nekdanjem »varošu«, trškem naselju, je ohranjenih vrsta hudomušnih zgodb. Zanimivo je, da čeprav imajo v trškem grbu ribo, jim ob vaških praznovanjih pogosto pripisujejo lik kukavice, kar dodaja poseben čar lokalni identiteti in folklori.
Občinske novice in obvestila
Občina Veržej se redno odziva na potrebe svojih občanov, kar dokazujejo tudi obvestila o zbiranju vlog za oceno škode po naravnih nesrečah. V primeru poplav, ki so prizadele stavbe in kmetijska zemljišča, so bili občani pozvani k oddaji vlog za oceno škode na predpisanih obrazcih. Podobno so bili pozvani k oddaji vlog za oceno škode na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki so jo povzročili plazovi ali vodna erozija. Vloge so bile praviloma sprejete do določenega datuma, dodatne informacije pa so bile na voljo preko telefonske številke občine.