Umetna prekinitev nosečnosti (UPN), pogosto imenovana tudi splav, je občutljiva tema, ki pa je pomemben del reproduktivnega zdravja žensk. V Sloveniji je ta poseg urejen z zakonom in je dostopen vsem ženskam, ki izpolnjujejo določene pogoje. Namen tega članka je predstaviti celovit pregled postopkov, pravnih okvirov, varnosti ter statističnih podatkov, povezanih z umetno prekinitev nosečnosti v Sloveniji, z namenom zagotoviti informirano razumevanje te teme.
Kaj je umetna prekinitev nosečnosti?
V slovenščini izraz "splav" zajema dve vrsti prekinitev nosečnosti: spontani splav, ki nastane zaradi nepravilnosti v razvoju nosečnosti ali drugih naravnih vzrokov, in umetni splav, ki je odločitev ženske ali medicinska indikacija za prekinitev nosečnosti. V obeh primerih govorimo o splavu do 22. tedna nosečnosti, po tem obdobju pa se uporablja izraz porod mrtvorojenca.
Umetna prekinitev nosečnosti je tvoja odločitev. O svojem telesu lahko odločaš sama, ne glede na osebne okoliščine. Večinoma se za prekinitev nosečnosti ženske odločajo zaradi osebnih okoliščin, v nekaterih primerih pa tudi zaradi medicinskih indikacij. Skoraj 90 odstotkov dovoljenih splavov se opravi pred 10. tednom nosečnosti, običajno zaradi osebnih okoliščin. Večina splavov, ki se opravijo pozneje, je zaradi medicinskih razlogov.
Postopek umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji
V Sloveniji sta na voljo dve glavni metodi umetne prekinitve nosečnosti: medikamentozni splav (s pomočjo tablet) in kirurški splav. Obe metodi sta varni in učinkoviti, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni bistveno boljši od drugega, razlikujeta pa se predvsem v postopku izvedbe.
Medikamentozni splav (splav z zdravili)
Ta metoda je izjemno učinkovita in se najpogosteje uporablja v zgodnjem stadiju nosečnosti, do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Danes za umetno prekinitev nosečnosti uporabljamo učinkovini mifepriston in mizoprostol.
Postopek se začne z naročanjem na pregled pri izbrani ginekologinji ali v najbližji ginekološki ambulanti. Po potrditvi nosečnosti z ultrazvokom in izdaji napotnice za umetno prekinitev nosečnosti, se ženska naroči na poseg v katero koli regijsko bolnišnico.
Ob sprejemu v bolnišnico opravi ginekologinja pregled. Nato ženska zaužije tableto mifepristona, ki jo lahko zaužije v ambulanti ali doma. Po zaužitju te tablete lahko ženska odide domov. Drugi del prekinitve nosečnosti se opravi v bolnišnici čez dva dni (v roku 36-48 ur) po zaužitju tablete mifepristona. Zdravstveno osebje v nožnico vstavi tableti mizoprostola. Nato ženska preživi od štiri do šest ur v bolnišnici na opazovanju. Zdravila sprožijo krče maternice ter krvavitev. Morebitne bolečine blažijo s protibolečinskimi zdravili. Med štiriurnim opazovanjem splavi 60-70 % nosečnic, preostale pa splavijo po odpustu iz bolnišnice doma.
Stranski učinki, ki so zelo redki, lahko vključujejo slabost, zaprtje, bruhanje, drisko, občutek napihnjenosti ali izpuščaj na koži. Krvavitve, ki se pojavijo, so običajno tako močne kot menstruacija, v približno petih odstotkih pa močnejše. Še sedem dni lahko pričakuješ menstruaciji podobno krvavitev, potem pa še približno pet dni rjavega izcedka. Po posegu zdravniki v povprečju priporočajo še do pet dni bolniškega dopusta in počitka.
Kirurški splav
Kirurški splav opravi ginekologinja v bolnišnici. Nosečnost prekine tako, da razširi kanal materničnega vratu in nato vsebino maternične votline posesa z aspiratorjem. Kadar je potrebno dodatno odstranjevanje, to opravi s posebnim instrumentom (kireto) v kratkotrajni splošni anesteziji. Med posegom ne čutiš bolečine. Poseg je hiter, traja približno 15 minut, in varen, a kot pri vsakem kirurškem posegu, obstaja majhna možnost zapletov (poškodbe maternice in materničnega vratu, okužbe).
Če poseg poteka brez zapletov, lahko bolnišnico zapustiš že nekaj ur po posegu. Ob odpustu te ginekologinja seznani s potekom posega in ti da ustrezna navodila. Krvavitev po posegu je po navadi šibkejša od običajne menstruacije in lahko traja še do sedem dni. Bolečina po posegu je večinoma zelo blaga. Ob bolečini lahko vzameš sredstva za lajšanje bolečin (npr. Lekadol, Panadol). Priporočljiva je kontrola pri izbrani ginekologinji čez dva do tri tedne.
V primeru, da umetna prekinitev nosečnosti ni bila uspešna, kar se zgodi v redkih primerih, je potreben ponoven kirurški poseg (abrazija). Po posegu se odsvetuje spolne odnose, težje fizično delo, kopanje in uporabo tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se prhanje namesto kopanja.
Evropska komisija: za splav na voljo sredstva iz sklada ESF+
Pravni okvir in komisije
V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena na željo ženske do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti (šteto od prvega dne zadnje menstruacije). V kolikor gre za nosečnost, ki traja več kot 10 tednov, se mora ženska najprej zglasiti na Komisiji za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje, ki se redno sestaja v vseh regijskih bolnišnicah v Sloveniji. Komisija obravnava prošnjo in odloči o nadaljnjem postopku. Večina teh prekinitev je v tem primeru zaradi medicinske indikacije. V primeru, da komisija prve stopnje zavrne zahtevo, lahko nosečnica predlaga, da o njeni zahtevi odloči komisija druge stopnje.
Postopek umetne prekinitve nosečnosti je brezplačen za vse, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje. V redkih primerih, ko oseba nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja ali je tujka brez prebivališča v Sloveniji, je storitev samoplačniška. Strošek umetne prekinitve nosečnosti se od primera do primera lahko precej razlikuje, saj je odvisen od trajanja nosečnosti, načina prekinitve, vrste anestezije, trajanja bolnišničnega bivanja ipd.
Varnost in vpliv na zdravje
Splav je varen. Z izjemo redkih resnejših zapletov, splav ne vpliva na plodnost, ne zmanjšuje možnosti za zanositev v prihodnosti, in tudi ne vpliva na splošno zdravje. Splav ne poveča tveganja za raka dojke in ne povzroča depresije ali drugih duševnih težav. Prav tako ne povzroča neplodnosti.
Izredna profesorica Nataša Tul Mandić poudarja, da je ključnega pomena, da ženska o svoji odločitvi za prekinitev nosečnosti razmišlja premišljeno in da ji je na voljo dovolj informacij. Podpora partnerja ali bližnjih je lahko zelo pomembna. V primeru, da se ženska odloči za prekinitev nosečnosti, je njena dolžnost, da ji zdravstveno osebje pojasni vse možnosti in jo podpre v njeni odločitvi.
Statistika in trendi v Sloveniji
Statistika dovoljenih splavov v Sloveniji je spodbudna, saj njihovo število upada. Razmerje med številom dovoljenih splavov in številom živorojenih otrok je med letoma 2012 in 2021 upadlo za 17 odstotkov. Dovoljenih splavov imamo manj od evropskega povprečja. Število dovoljenih splavov je v zadnjem desetletju upadlo pri ženskah vseh starosti. Trendi so ugodni, čeprav se upadanje števila splavov v zadnjih letih nekoliko upočasnjuje.
Za splav se najpogosteje odločajo ženske med 20. in 39. letom starosti, pri čemer starostna skupina od 30 do 39 let prednjači. Slovenija ima najnižji delež splavov med mladostnicami v Evropi, kar se pripisuje razvitosti družbe, učinkoviti spolni vzgoji, dostopnosti do ginekologov in brezplačni kontracepciji za ženske.
Večja težava ostajajo splavi pri ženskah, ki so že rodile otroka, opozarjajo na NIJZ-ju. Največ dovoljenih splavov naredijo ženske med 35. in 39. letom, ki pogosto že imajo otroke. V preteklosti je bilo več splavov med ženskami kmalu po porodu, saj so bile v času dojenja prepričane, da so varne pred zanositvijo. Danes se tudi v tej skupini število splavov zmanjšuje zaradi zagotavljanja varne in brezplačne kontracepcije tudi za doječe matere.
Prekinitev nosečnosti zaradi razvojnih nepravilnosti
Do 10. tedna nosečnosti je razvojne nepravilnosti pri plodu težko ugotoviti. Ginekologi jih lahko z večjo zanesljivostjo opazujejo po 12. tednu. V Sloveniji se večina prekinitev nosečnosti zaradi razvojnih nepravilnosti izvede pred 20. tednom. V primeru hudih razvojnih nepravilnosti, ki bi lahko povzročile hude zdravstvene težave otroku ali ogrožale življenje ženske, je po zakonodaji mogoča prekinitev nosečnosti tudi v poznejši fazi. Odločitev o prekinitvi nosečnosti v takšnih primerih je vedno zelo težka in travmatična, sprejeta pa je po skrbnem posvetu z zdravniki različnih specialnosti.
Ugovor vesti
V Sloveniji imajo zdravstveni delavci pravico do ugovora vesti pri izvajanju umetne prekinitve nosečnosti. Vendar pa je pomembno, da se tisti, ki jim vest ne dopušča opravljanja splava, odločijo za drugo specializacijo, saj bi s tem prihranili številne muke sebi, svojim pacientom in kolegom. Zakonodaja omogoča prekinitev nosečnosti, in tisti, ki jo izvajajo, to delajo iz dolžnosti do žensk.
Zaključek
Umetna prekinitev nosečnosti je kompleksen proces, ki vključuje tako medicinske kot pravne vidike, pa tudi globoko osebne odločitve. V Sloveniji je ta storitev varna, dostopna in urejena, pri čemer se država trudi zagotoviti najboljšo možno oskrbo za ženske v stiski. Pomembno je, da se o tej temi govori odprto in informirano, z namenom podpore reproduktivnim pravicam žensk in njihovemu celostnemu zdravju.
tags: #oblivanje #konec #nosecnosti