V Sloveniji je ureditev porodniškega dopusta in pravic, ki pripadajo samostojnim podjetnicam med tem obdobjem, urejena s strani Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV). Ta tematika pogosto vzbuja številna vprašanja in dileme, zlasti za samozaposlene osebe. Cilj tega članka je ponuditi celovit pregled pravic, obveznosti in praktičnih vidikov, povezanih s porodniškim nadomestilom za samostojne podjetnice, s poudarkom na razjasnitvi pogostih zmot in napačnih odločitev, ki so pogosto plod nerazumevanja situacije.
Nastop porodniškega dopusta in osnovne pravice
Porodniški dopust, ki se v pogovornem jeziku pogosto imenuje tudi "materinski dopust", se navadno prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Po pravilih traja 105 dni in se ga ne sme prekinjati. V tem času samostojna podjetnica načeloma ne sme opravljati dela. Ključno je, da je samozaposlena oseba dan pred nastopom materinskega dopusta zavarovana za starševsko varstvo. To pomeni, da mora imeti odprt s.p. najkasneje 29 dni pred nastopom dopusta.
Po preteku materinskega dopusta nastopi starševski dopust, ki traja 260 dni. Starševski dopust lahko koristi eden od staršev ali pa si ga starša delita. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. V pogovornem jeziku se za oba dopusta pogosto uporablja skupen izraz "porodniška", ki skupaj traja 365 dni.
Vloga za porodniško nadomestilo in izračun osnove
Vlogo za izrabo pravice do materinskega dopusta in nadomestila ter starševskega dopusta in nadomestila je potrebno oddati na Centru za socialno delo (CSD), na področju katerega imajo stalno prebivališče. Vlogo je treba oddati najkasneje dan pred začetkom materinskega dopusta, najhitreje pa 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Če podjetnica z oddajo vloge zamudi, se kot začetek dopusta šteje datum oddaje vloge ali rojstvo otroka, kar lahko vpliva na dolžino in višino nadomestila.
Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Nadomestilo za polno odsotnost z dela med materinskim dopustom znaša 100 % osnove. Za nadaljnjih 260 dni starševskega dopusta sledi starševsko nadomestilo v višini 90 % zgoraj omenjene osnove. Pomembno je vedeti, da nadomestilo ne sme biti nižje od 55 % minimalne plače na dan 31. 12. 2006.
Samozaposlitev in plačevanje prispevkov med porodniškim dopustom
V času daljše nezmožnosti za delo iz zdravstvenih oziroma drugih razlogov (daljša bolniška odsotnost, porodniški ali starševski dopust) plačevanje prispevkov za socialno varnost prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki upravičencem izplačuje tudi bolniško oziroma starševsko nadomestilo. Vendar pa ZZZS obveznega zdravstvenega prispevka ne krije, zato si morajo samozaposleni v času upravičenosti do takšnega nadomestila obvezni zdravstveni prispevek plačevati sami.
Samostojni zavezanec, ki je upravičen do nadomestila za čas začasne zadržanosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, na ZZZS posreduje posebno pisno vlogo ob koncu meseca, v katerem je imel zadržanost od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS lahko obračuna nadomestilo za določeni mesec zadržanosti šele po izteku koledarskega meseca zadržanosti, saj mora poteči celotno obdobje zadržanosti iz elektronskega potrdila o zadržanosti in mora biti zaradi zagotovitve pravilnega obračuna obveznega zdravstvenega prispevka znan status zavarovane osebe za celotni koledarski mesec.
Postopek za uveljavljanje nadomestila
Elektronska vloga: Na portalu SPOT oddajo elektronsko vlogo za direktno izplačilo nadomestila plače samostojni zavezanci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije in so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje kot:
- Samostojni podjetniki posamezniki, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo pridobitno ali gospodarsko dejavnost (zavarovalna podlaga 005).
- Osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo poklicno dejavnost (zavarovalna podlaga 019).Če elektronske vloge samostojni zavezanec ne odda sam, mora za ta postopek pooblastiti nekoga drugega (npr. računovodjo). Elektronsko vlaganje zahtevkov je za te samostojne zavezance obvezno od 1. aprila 2026.
Papirna vloga: Drugi samostojni zavezanci, ki so upravičeni do direktnega izplačila nadomestil, kot so družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe; vrhunski športniki in šahisti; kmetje, če so za to pravico zavarovani in osebe, zaposlene pri tujih delodajalcih, vključene v obvezno zavarovanje v RS, lahko vložijo na ZZZS vlogo le v pisni obliki. Vzorec vloge je na voljo v priponki. Na papir izpisanega vizualiziranega elektronskega Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) oziroma elektronskega Potrdila o darovanju krvi (ePODK) k vlogi ni potrebno priložiti. V primeru sobivanja z otrokom je obvezna priloga potrdilo o sobivanju. Vlogo samostojni zavezanec lastnoročno podpiše in jo na območno enoto ali izpostavo ZZZS posreduje osebno, po pošti ali skenirano v elektronski predal sedeža območne enote.
ZZZS opravi obračun nadomestila, ki ga samostojnemu zavezancu izplača v roku 15 dni od prejema popolne vloge in vseh potrebnih podatkov za obračun. V primeru, da samostojni zavezanec vloži vlogo za izplačilo nadomestila pred koncem meseca, v katerem je bila zadržanost v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, se rok za izplačilo nadomestila prične šteti prvi dan koledarskega meseca po mesecu zadržanosti. ZZZS izplača nadomestilo, zmanjšano za davke in prispevke, ki pa jih ZZZS ob izplačilu nadomestila nakaže na ustrezne podračune FURS.
Delo med porodniškim dopustom in posledice
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa, da pravica do nadomestila preneha, če Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost. Vendar pa to ne pomeni, da mora s.p. zapreti podjetje, le sama ne sme delati v njem. Če ima samozaposlena oseba že koga zaposlenega, glede nadaljnjega poslovanja ni problemov. Če pa sama nosi vse aktivnosti in ne želi tvegati prekinitve pogodbe, je smiselno, da za čas porodniškega dopusta koga zaposli, najame študente ali pa imenuje prokurista. V primeru, da se odloči, da med porodniškim ne bo poslovala, s.p. »miruje«, vendar vsi fiksni stroški ostajajo.
Po mnenju CSD Šiška glede popoldanskega s.p. v času porodniške: "V času porodniške upravičenec ne sme delati. Delati ne sme v času, ko varuje otroka (cca od 8-16 ure). V svojem prostem času lahko dela honorarno." To pomeni, da je opravljanje popoldanskega s.p. v času porodniške dopustno, če ne posega v čas, namenjen varovanju otroka in se ne šteje kot redno poslovanje.
Če Inšpektorat za delo ugotovi kršitev, samozaposleni podjetnici preneha pravica do nadomestila, pri čemer mora prejeta sredstva vrniti v celoti, z obrestmi vred. IRSD je pristojen za ugotovitev dejanskega stanja, pri čemer opravljanje dela pomeni kakršnokoli opravljanje dela, saj zakon izjem ne določa. V skladu z ZSDP-1 je IRSD o ugotovitvah dolžan obvestiti pristojni center za socialno delo (CSD), ki nato ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.
Mirovanje pravice do prispevkov in druge specifičnosti
V primeru študija, zaposlitve za določen čas, začasnega odhoda v tujino, zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov v trajanju nad 30 delovnih dni, ali starševskega dopusta, lahko samozaposleni zaprosijo za mirovanje pravic do prispevkov za socialno varnost, vendar ne dlje kot za eno leto. Vlogo za mirovanje te pravice je treba vložiti vsaj mesec dni pred želenim datumom mirovanja. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost se lahko na predlog podaljša za čas trajanja mirovanja zaradi starševskega dopusta ali zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov.
V primeru, da je samostojni zavezanec (samozaposleni oziroma lastnik podjetja) na podlagi ugotovitve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije začasno zadržan od dela v breme ZZZS, mora samostojni zavezanec na ustreznem obrazcu (OPSVZ, OPSVL, OPSVK, OPSVP ali OPSVT), ki ga odda elektronsko na FURS, označiti, da je začasno zadržan od dela v breme ZZZS. Na podlagi teh podatkov se obveznost za plačilo prispevkov evidentira le za čas, ko mora zavezanec sam zase plačati prispevke. V tem času torej samostojni zavezanec ni dolžan obračunati prispevkov in tudi ni bremenitve iz tega naslova s strani FURS. Dolg iz prispevkov samostojnemu zavezancu v času začasne zadržanosti od dela v breme ZZZS ne nastaja.
Priprava na nosečnost in ustanovitev s.p.
Če se pripravljate na nosečnost ali na porodniški dopust in imate svoje podjetje (s.p.), morate dobro preveriti ovire in priložnosti, ki jih postavlja zakonodaja. Vsekakor je smiselno, da se pred ustanovitvijo s.p. ali pred nastopom porodniškega dopusta posvetujete z dobrim računovodjem ali davčnim svetovalcem, ki vam lahko pomagajo pri vseh izračunih in razjasnitvi morebitnih dvomov. Prav tako je priporočljivo, da se v primeru specifičnih vprašanj ali situacij posvetujete z uradnim pravnim svetovalcem ali pristojnimi organi, kot so Centri za socialno delo ali Ministrstvo za kulturo.
Za izjemni kulturni prispevek se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot izjemno. Za prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic, se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot visoko strokovno. Deficitarne poklice je treba zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati.
Praktični vidiki in priporočila
Samozaposlene osebe lahko svoje poslovanje med porodniškim dopustom organizirajo na različne načine, na primer z angažiranjem pomočnikov ali preusmeritvijo dela na drugo obdobje. Lahko zaposlijo osebo za določen čas, ki bo delo opravljala namesto njih, ali pa imenujejo prokurista. Vsak mesec je potrebno oddati obrazec za obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike (PODO-OPSVZ), v katerem se v rubriki »zadržanost od dela« vpiše razlog zadržanosti. Če boste poslovanje prekinili, lahko na podlagi odločbe CSD zaprosite za znižanje akontacije. Ob koncu poslovnega leta boste oddali bilanco, ki bo za tekoče leto morda negativna.
Za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta in nadomestila je ključno, da je samozaposlena oseba dan pred začetkom porodniškega dopusta vključena v obvezno socialno zavarovanje. Vlogo za materinski dopust in nadomestilo se odda na pristojnem centru za socialno delo najkasneje dan pred začetkom dopusta in najhitreje 60 dni pred predvidenim datumom poroda.
V kolikor imate že odprt s.p. pred nastopom porodniškega dopusta, je ključno, da ste zavarovani za starševsko varstvo. Če statusa samozaposlenega še nimate, lahko istočasno podate zahtevo za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in zahtevo za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna. V tem primeru se lahko, če bo vloga pozitivno rešena, pravica do plačila prispevkov prizna z dnem vpisa v razvid.
Upravičenci do plačila prispevkov za socialno varnost morate sporočiti vsako spremembo podatkov, ki vpliva na vpis v razvid in pridobitev oziroma uživanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, na oddajo elektronskega obrazca obračuna in določitev višine plačila prispevkov za socialno varnost v 15 dneh po njenem nastanku. Pravilni podatki omogočajo nemoteno plačevanje prispevkov in preprečujejo nastanek preplačil.
Porodniški dopust in nadomestilo v podjetništvu nista ovira, temveč pravici, ki omogočata varno in brezskrbno materinstvo tudi samostojnim podjetnicam. Prispevki za s.p. Samostojni podjetnicam med porodniškim dopustom ni potrebno plačevati prispevkov, saj jim te plača država iz proračuna. Pravico do materinskega dopusta in nadomestila lahko začnejo koristiti 28 dni pred predvidenim dnem poroda. Prispevki za s.p. Samostojni podjetnici, ki je dan pred nastopom materinskega dopusta zavarovana za starševsko varstvo (to pomeni, da ima odprt s.p. najkasneje 29. Vlogo za izrabo pravice do materinskega dopusta in nadomestila ter starševskega dopusta in nadomestila je potrebno oddati na Centru za socialno delo, na področju katerega imajo stalno prebivališče. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa, da pravica do nadomestila preneha, če Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost. Vendar pa to ne pomeni, da mora s.p. zapreti podjetje, le sama ne sme delati v njem. V primeru, da ima že koga zaposlenega, glede nadaljnjega poslovanja ni problemov. Po mnenju CSD Šiška glede popoldanskega s.p. v času porodniške: “V času porodniške upravičenec ne sme delati. Delati ne sme v času, ko varuje otroka (cca od 8-16ure). V svojem prostem času lahko dela honorarno.” V primeru opravljanja popoldanskega s.p. Logična je dilema vsake ženske, ki je tudi nosilka s.p., ali bo med nosečnostjo prejemala prihodke, ki ji bodo zadostovali za normalno življenje. Kakšno nadomestilo bo prejemala in ali ji sploh pripada? Poiskali smo nekaj najpogostejših vprašanj in odgovore nanje. Vsekakor. Podjetnica ob plačilu prispevkov za svoj s.p plača tudi znesek za starševsko varstvo (STV), ki se ga obračuna glede na znesek zavarovalne osnove. - Materinsko nadomestilo: Prvih 105 dni se šteje kot materinsko nadomestilo in ga lahko izkoristi le mati. Znaša 100 % osnove. - Starševsko nadomestilo: Nadaljnjih 260 dni boste prejemali starševsko nadomestilo v višini 90 % zgoraj omenjene osnove. Za izračun je pomembna osnova, na podlagi katere so obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih. To nadomestilo ne sme biti nižje od 55 % minimalne plače na dan 31. 12. 2006, kot to določa ZUTPG (tj. V primeru, da ste bili pred ustanovitvijo s. p. Če ste v zadnjih 12 mesecih delali v tujini, se vrnili v Slovenijo, kjer ste odprli s.p., je nujno, da se o nadomestilu pozanimate na Centru za socialno delo. Odgovor na to ni enoznačen, saj je treba upoštevati več dejavnikov. V spodnji tabeli prikazujemo informativni izračun, v primeru, da si kot s.p. (Izračun ne upošteva olajšav in ostalih izjem in omejitev. Odločitev temelji na finančnih zmožnostih in načinu poslovanja. Treba je vedeti, da povišanje osnove za zavarovanje vpliva na ostale socialne transferje, kot je na primer otroški dodatek. Če plačujete višje prispevke, pomeni, da imate tudi višjo plačo. Res je. V času trajanja porodniškega dopusta ne smete delati, ni pa vam treba s.p.-ja zapreti. V primeru, da imate zaposlene, lahko podjetje nemoteno posluje dalje. Če pa ste sami nosilci vseh aktivnosti in ne želite tvegati prekinitve pogodbe, je smiselno, da za čas porodniškega dopusta koga zaposlite, najamete študente ali pa imenujete prokurista. Če se odločite, da med porodniškem ne boste poslovali, s.p. »miruje«. Vsi fiksni stroški, povezani s s.p.-jem, pa nastajajo (npr. Prednosti, ki jih prinaša porodniška v času lastnega s. p. V Sloveniji imamo veliko srečo, da so lahko mame dolgo doma s svojimi otroki. V večini držav je čas namenjen negi otroka skopo odmerjen. Kljub tej ugodnosti pa mnogim ženskam nemirni duh ne dovoli dolgega vztrajanja doma. Sicer pa tudi samostojna podjetnica lahko izkoristi skrajšan delovni čas (do otrokovega 3. Kaj pa popoldanski s. V času porodniškega dopusta je vaša služba nega otroka, ki jo morate opravljati od 8.00 do 16.00. Ostalo je prosti čas, ki ga lahko namenite tudi pridobitni dejavnosti, torej delu preko popoldanskega s.p.ja. Vlogo za izrabo pravice do nadomestila za materinski in starševski dopust je treba oddati na Centru za socialno delo, na področju katerega imate stalno prebivališče. Kaj pa računovodsko? Kako bo sedaj s poslovanjem s. Ena obveznost iz naslova vodenja s. p. pa vseeno ostaja. Vsak mesec je treba oddati obrazec za obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike (PODO-OPSVZ), v katerem se v rubriki »zadržanost od dela« vpiše razlog zadržanosti. Če boste poslovanje prekinili, lahko na podlagi CDS odločbe zaprosite za znižanje akontacije. Ob koncu poslovnega leta boste oddali bilanco, ki bo za tekoče leto (mogoče) negativna. Če se pripravljate na nosečnost ali na porodniški dopust in imate svoje podjetje (s.p.), morate dobro preveriti ovire in priložnosti, ki jih postavlja zakonodaja. Vsekakor je smiseln pogovor z dobrim računovodjem, ki vam lahko pomagal pri vseh izračunih, in »kaj pa če« situacijah. … in veliko sreče v novi vlogi. PORODNIŠKI DOPUST IN SAMOZAPOSLENA OSEBAstrokovni članekNa SPOT svetovanje Gorenjska (RAGOR) in po vsej verjetnosti na vse ostale SPOT svetovalne točke prihajajo vprašanja glede koriščenja porodniškega dopusta in dela preko s.p. Zato sem se odločila, da napišem nekaj informacij vezanih na takšno situacijo.V Sloveniji je ureditev porodniškega dopusta in pravice samostojnih podjetnic med porodniškim dopustom urejena v Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 - ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21 in 153/22; v nadaljnjem besedilu: ZSDP-1) ter Zakonu o prispevkih za socialno varnost (ZPSV).Nastop porodniškega dopustaPorodniški dopust se navadno prične 28 dni pred predvidenim datumom ali t.i. rokom poroda. Po pravilih traja 105 dni, in se ga ne sme prekinjati. V tem času samostojna podjetnica ne sme opravljati dela. Po preteku tega obdobja nastopi starševski dopust. Vsakemu od staršev pripada 160 dni, vendar je dovoljeno, da mati koristi tudi očetovega. V takem primeru njen starševski dopust lahko traja 260 dni. Porodniški dopust in nadomestilo sta povezana. Najpomembneje je, da je samostojna podjetnica dan pred začetkom porodniškega dopusta zavarovana.Podjetnica mora za porodniški dopust in nadomestilo obiskati center za socialno delo, kjer odda vlogo za izrabo pravice do materinskega dopusta in nadomestila. To vlogo je treba oddati najkasneje dan pred začetkom materinskega dopusta, največ 60 dni pred porodnim rokom. Če podjetnica vlogo odda kasneje, torej ko je že na porodniškem dopustu oz. po rojstvu otroka, se porodniški dopust in nadomestilo štejeta od datuma oddaje oz. dne rojstva otroka.Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter izraziPravica do porodniškega dopusta / materinskega dopusta: Porodniški dopust traja 105 dni. Pravico do porodniškega dopusta ima mati, ki je zaposlena ali zavarovana kot samozaposlena oseba. Porodniški dopust se prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda (katerega določi ginekolog).Starševski dopust: Po porodniškem dopustu imata mati in oče pravico do starševskega dopusta, ki traja 260 dni in ga lahko izkoristita delno ali v celoti. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih.Očetovski dopust: Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka.Nadomestilo za porodniški dopust: Samozaposleni imajo pravico do nadomestila med porodniškim in starševskim dopustom.Osnova za izračun nadomestilaOsnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z zakonom (ZSDP-1) v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100 odstotkov osnove.Plačevanje prispevkov za socialno varnost v času prejemanja nadomestilaUpravičenci ali upravičenke (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) do nadomestila ki jim je prenehalo delovno razmerje v času trajanja dopusta, so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja posamezno področje.V času prejemanja nadomestila so upravičenci do nadomestila po drugem odstavku 41. člena (ZSDP-1) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja posamezno področje. Navedeni upravičenci so zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe izven dela, in sicer za plačilo zdravstvenih storitev in za povračilo potnih stroškov. Prispevek plačuje upravičenec.Prenehanje pravice do nadomestila(1) Pravica do nadomestila preneha, če Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost.(2) Pravica do nadomestila preneha, če oseba iz drugega odstavka 41. člena (ZSDP-1) začne delati po pogodbi o zaposlitvi ali začne opravljati samostojno dejavnost.(3) Če nastopi katerikoli razlog iz prvega in drugega odstavka tega člena mora oseba vrniti neupravičeno prejeti znesek nadomestila.Postopek nadzora:Inšpektorat za delo lahko sproži nadzor bodisi po uradni dolžnosti bodisi na podlagi prijave.Inšpektorji lahko obiskujejo podjetja in opravljajo pregled na kraju samem ali zahtevajo dokumentacijo za pregled.Če inšpektorat ugotovi nepravilnosti, lahko izda odločbo, naloži odpravo nepravilnosti ali izreče kazen.Inšpektorat za delo v Sloveniji nadzira in preverja različne vidike spoštovanja delovne zakonodaje, vključno s porodniškim dopustom. Ko je nekdo na porodniškem dopustu, inšpektorat preverja predvsem naslednje:Spoštovanje pravic do porodniškega dopusta:Ali delodajalec pravilno omogoča porodniški dopust zaposlenim.Ali delodajalec izplačuje nadomestila v skladu z zakonodajo.Ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za koriščenje porodniškega dopusta.Prejemanje nadomestila:Ali je upravičenec pravilno prijavljen in ali prejema nadomestilo v skladu s predpisi.Ali so pravilno izračunani prispevki in izplačila.Delo med porodniškim dopustom:Ali oseba, ki je na porodniškem dopustu, dejansko ne opravlja dela v nasprotju z namenom dopusta.Pri samozaposlenih osebah inšpektorat preverja, ali opravljajo delo v takem obsegu, ki bi pomenilo redno poslovanje in s tem kršitev pravil o porodniškem dopustu.Prispevki za socialno varstvo:Ali so plačani vsi potrebni prispevki za socialno varnost v skladu z zakonom, tudi med porodniškim dopustom.Pri samozaposlenih osebah preverja, ali so izpolnjene vse obveznosti glede plačila prispevkov, ki jih določa Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV).Izjave in dokumentacija:Inšpektorat lahko zahteva vpogled v različne dokumente, kot so potrdila o izplačanih nadomestilih, evidence delovnega časa, finančne evidence samozaposlenih oseb, ter druge dokumente, ki dokazujejo spoštovanje predpisov.Lahko izvaja razgovore z zaposlenimi in delodajalci, da preveri skladnost z zakonodajo.Posledice nepravilnosti:Če FURS ugotovi, da samozaposlena oseba krši pravila glede prejemanja denarnega nadomestila za porodniški dopust, lahko naloži vračilo prejetih nadomestil in izreče kazni.Prav tako lahko sproži dodatne postopke za ugotavljanje davčnih nepravilnosti in naloži davčne obveznosti skupaj z obrestmi in kaznimi.Pravica do nadomestila bo samostojni podjetnici prenehala, če pristojna inšpekcija za delo ugotovi kršitev. Do tega pride v primeru, da samostojna podjetnica v času izrabe dopusta dela. Hkrati bo v tem primeru morala vrniti celoten prejeti znesek nadomestila, z obrestmi vred.Glede na navedeno je IRSD pristojen za ugotovitev dejanskega stanja, pri čemer opravljanje dela pomeni kakršnokoli opravljanje dela, saj zakon izjem ne določa. V skladu z ZSDP-1 je IRSD o ugotovitvah dolžan obvestiti pristojni center za socialno delo (CSD). CSD pa je tisti, ki je izdal odločbo glede dopusta oziroma nadomestila in je dolžan na podlagi podatkov, ki jih prejme IRSD, ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi. V vsakem primeru ima vsak upravičenec do dopusta po ZSDP-1 možnost koriščenja tega tudi v obliki delne odsotnosti z dela ter s tem do nadomestila za delno odsotnost z dela, ki je enako sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela.Vendar to ne pomeni, da mora s.p. zapreti podjetje, le sama ne sme delati v njem. V primeru, da ima že koga zaposlenega, glede nadaljnjega poslovanja ni problemov.Praktični vidiki in priporočilaSamozaposlene osebe lahko svoje poslovanje med porodniškim dopustom organizirajo na različne načime, na primer z angažiranjem pomočnikov ali preusmeritvijo dela na drugo obdobje. Lahko zaposlijo osebo za določen čas, ki bo delo opravljala namesto njih.Priporočljivo je tudi, da se v primeru specifičnih vprašanj ali situacij posvetujete z uradnim pravnim svetovalcem ali pristojnimi organi.Datum objave: 3.10.2024Pripravila:Eldina Čosatović, mag. posl. Porodniški dopust in nadomestilo sta ključni pravici, ki zanimata številne bodoče podjetnice. Če razmišljate o odprtju s.p. in vas skrbi, kako bo nosečnost vplivala na vaše poslovanje, ste na pravem mestu. V tem članku vam strokovno in pregledno predstavljamo vse ključne informacije o tem, kako je v Sloveniji urejen porodniški dopust in nadomestilo za samostojne podjetnice. Če imate pri ustanovitvi s. p. še kakšne dileme, nas kontaktirajte. Brezplačni termin z našim svetovalcem si lahko zagotovite tudi tukaj.Brezplačna ustanovitev podjetjaPorodniški dopust in nadomestilo - prijavaZa uveljavitev pravice do porodniškega dopusta in nadomestila mora biti samostojna podjetnica ustrezno zavarovana. Ključno je, da je dan pred začetkom porodniškega dopusta vključena v obvezno socialno zavarovanje. Vlogo za materinski dopust in nadomestilo se odda na pristojnem centru za socialno delo najkasneje dan pred začetkom dopusta in najhitreje 60 dni pred predvidenim datumom poroda.Če podjetnica z oddajo vloge zamudi, se kot začetek dopusta šteje datum oddaje vloge ali rojstvo otroka, kar lahko vpliva na dolžino in višino nadomestila.Izračun plačeNormiranec sp - kaj morate vedeti?porodniški dopust in nadomestilo - Koliko časa traja?Porodniški dopust traja 105 dni in se začne 28 dni pred predvidenim rokom poroda. V tem času podjetnica ne sme opravljati dela. Po preteku porodniškega dopusta nastopi starševski dopust. Vsakemu od staršev pripada 130 dni, vendar se lahko mati in oče dogovorita, da mati koristi tudi očetov del, kar pomeni, da lahko njen dopust traja do 260 dni.Prispevki za s.p. za 2025Porodniški dopust in nadomestilo sta vezana na prispevkeVišina nadomestila je odvisna od prispevkov, ki jih podjetnica plačuje za starševsko varstvo. Nadomestilo znaša 100 % povprečne mesečne osnove, ki je bila obračunana v zadnjih 12 mesecih pred predpreteklim mesecem oddaje vloge. Višji kot so ti prispevki, višje je tudi nadomestilo. Če podjetnica že več let plačuje minimalne prispevke, bo tudi višina njenega nadomestila temu primerna. Zato je smiselno razmisliti o načrtovanju višine prispevkov že vnaprej - pri tem vam lahko svetujejo naši tudi davčni svetovalci podjetja DATA.Prispevki za popoldanski s.p. 2025Kdo plačuje prispevke med porodniškim dopustom?Med, ko traja porodniški dopust in nadomestilo za prispevke prevzame država, vendar le v primeru, da podjetnica v tem času dejansko ne opravlja nobene dejavnosti. Če inšpektorat odkrije, da podjetnica kljub dopustu dela, ji preneha pravica do nadomestila, pri čemer mora prejeta sredstva vrniti v celoti. Da bi se izognili težavam, se lahko podjetnica začasno razbremeni z zaposlitvijo osebe ali imenuje prokurista, ki lahko zakonito vodi poslovanje.Interni akti podjetjaVišina nadomestila ima zakonske omejitveZnesek nadomestila ima tako zgornje kot spodnje meje. Najvišji možni znesek nadomestila ne sme presegati 2,5-kratnika povprečne bruto plače v Sloveniji za preteklo leto. Najnižji znesek ne sme pasti pod 55 % minimalne bruto plače.To pomeni, da se pri višjih dohodkih podjetnice nadomestilo lahko omeji, medtem ko imajo tudi podjetnice z nižjimi prispevki zagotovljeno osnovno varstvo.Kilometrina 2025Porodniški dopust in nadomestilo v podjetništvu nista ovira, temveč pravici, ki omogočata varno in brezskrbno materinstvo tudi samostojnim podjetnicam. Z ustreznim načrtovanjem, pravočasno prijavo in strokovno pomočjo si lahko zagotovite mirno obdobje brez skrbi za prihodke.Če kot bodoča podjetnica šele stopate na svojo poslovno pot, naj vas ne bo strah! Na Dati vam stojimo ob strani. Pri nas je registracija podjetja popolnoma brezplačna, obenem pa vam naši pravni in davčni svetovalci pomagajo razjasniti vse dileme glede porodniškega dopusta in nadomestila.
tags: #obracun #prispevkov #samostojni #podjetnik #in #porodniska