Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v Sloveniji podrobno ureja postopke in pogoje za prekinitev pogodbe o zaposlitvi. Poleg splošnih določb o odpovedih, ZDR posebej nagrajuje in varuje pravice delavcev v času starševskega dopusta ter starejših delavcev, ki se bližajo upokojitvi. Razumevanje teh določb je ključno tako za delavce kot za delodajalce, da zagotovijo zakonito in spoštljivo izvajanje delovnega razmerja.
Vrste prekinitev pogodbe o zaposlitvi
Zakon o delovnih razmerjih omogoča dve glavni vrsti prekinitve pogodbe o zaposlitvi: običajno odpoved in izredno odpoved.
Običajna odpoved je možna iz različnih razlogov, ki jih zakon določa. Ključno je, da mora delodajalec pisno obvestiti delavca in v odpovedi pojasniti dejanski razlog za prekinitev pogodbe. Razlogi za običajno odpoved morajo biti resni in utemeljeni. Ti razlogi so lahko povezani z delavčevim delom, njegovo zmogljivostjo ali pa z ekonomskimi razlogi na strani delodajalca. Delodajalec sme običajno prekiniti pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki je jasno naveden v odpovedi.
Izredna odpoved je bistveno strožja oblika prekinitve pogodbe, ki se lahko zgodi brez odpovednega roka. Pogoj za izredno odpoved je izpolnjen le v primerih, ko delavec ali delodajalec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer kršitev nima zgolj znake kaznivega dejanja, ampak je tako huda, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Primeri vključujejo hude kršitve delovnih obveznosti, kot je na primer širjenje neresnic o delodajalcu ali obrekovanje, ali pa malomarno in grdo ravnanje z otroki v primeru vzgojitelja. V teh primerih mora delodajalec pred izredno odpovedjo delavcu pisno seznaniti z očitki in mu omogočiti zagovor.
Pogodba za določen čas ima svoja specifična pravila prenehanja. Lahko se prekine brez predhodnega obvestila ob izteku obdobja, za katerega je bila sklenjena, ali po dokončanju dogovorjenega dela, ali pa po prenehanju obstoja razlogov, iz katerih je bila pogodba sklenjena.
Odpovedni roki in odpravnine
Pri običajni odpovedi pogodbe o zaposlitvi trajanje odpovednega roka temelji na dolžini zaposlitve pri delodajalcu. Če je delavec zaposlen do enega leta, je odpovedni rok 15 dni. Za zaposlitev od enega do dveh let znaša 30 dni. Po dveh letih zaposlitve se odpovedni rok podaljša za dva dni za vsako nadaljnje leto zaposlitve, vendar ne sme preseči 60 dni. Če se pogodba prekine zaradi zavajanja, je odpovedni rok 15 dni.
Delavec je upravičen do odpravnine v primeru običajne prekinitve pogodbe s strani delodajalca iz ekonomskih razlogov ali nesposobnosti, ter v primeru izredne odpovedi s strani delavca. Da bi bil delavec upravičen do odpravnine, mora pri delodajalcu delati najmanj eno leto. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača delavca, ki jo je prejel ali bi jo prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Višina odpravnine je odvisna od trajanja zaposlitve:
- 1 do 10 let zaposlitve: 1/5 osnove za vsako leto dela.
- 10 do 20 let zaposlitve: 1/4 osnove za vsako leto dela.
- Več kot 20 let zaposlitve: 1/3 osnove za vsako leto dela.
Skupni znesek odpravnine v nobenem primeru ne sme presegati desetkratnika povprečne mesečne plače, razen če kolektivna pogodba za določeno panogo določa drugače.
Posebno varstvo starejših delavcev
Velikokrat slišimo, da so starejši delavci zaščiteni in da jim delovno razmerje ne more prenehati. V nekaterih primerih to sicer drži, v nekaterih pa žal ne. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 114. členu določa posebno varstvo pred odpovedjo za delavce, ki so dopolnili starost 58 let ali pa jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe.
Delodajalec lahko tem delavcem odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga le, če delavec k temu poda pisno soglasje. To varstvo pa preneha, ko delavec izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Pomembno je poudariti, da to varstvo ne velja v naslednjih primerih:
- Če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.
- Če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri istem delodajalcu.
- Če delavec že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo.
- V primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca (stečaj, likvidacija).
Posebna ureditev varuje starejšega delavca le, če gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. To pomeni odpoved zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.
Posebno varstvo delavca ne velja, če bi mu delodajalec želel odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (npr. nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela) ali če bi mu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker je kršil pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Prav tako ga ne varuje, če je delavec nezmožen za opravljanje dela zaradi invalidnosti ali ker je neuspešno opravil poskusno delo. Hkrati ga posebno varstvo ne varuje niti, če bi delodajalec delavcu izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi.
Zaposlovanje slepih in slabovidnih oseb
Starševski dopust in varstvo med njim
Starši predstavljajo kategorijo delavcev, ki so v delovnem razmerju posebej varovani. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo, ki velja za najširše izmed vseh pravic delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za:
- Delavko v času nosečnosti.
- Delavko, ki doji otroka do enega leta starosti.
- Starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.
To pomeni, da delodajalec ne sme odpustiti delavca ali ga drugače neenakopravno obravnavati med nosečnostjo, med materinskim dopustom ali med izrabo starševskega dopusta v polni odsotnosti z dela, ter še en mesec po vrnitvi na delo.
Pravice iz naslova starševstva in družinskih prejemkov
Poleg posebnih varovanj v ZDR-1, so pravice staršev podrobneje urejene tudi v Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Ta zakon opredeljuje pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinske prejemke, kot so:
- Materinski, očetovski in starševski dopust: V času teh dopustov se izplačuje nadomestilo, ki znaša 100 % osnove za polno odsotnost z dela. Nadomestilo za delno odsotnost je sorazmerno delu odsotnosti.
- Materinski dopust: Namenjen je pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja.
- Očetovski dopust: Namenjen je očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka. Ob rojstvu otroka imajo očetje pravico do deset delovnih dni očetovskega dopusta.
- Starševski dopust: Vsak od staršev ima pravico do najmanj štirih mesecev starševskega dopusta, od katerih sta vsaj dva meseca plačana in sta neprenosljiva. Po zakonodaji EU lahko delavec odide na starševski dopust kadarkoli, dokler otrok ne dopolni starosti 8 let, sicer pa po nacionalni zakonodaji.
Pomembne spremembe v zakonodaji:
Državni zbor je 24. novembra 2022 sprejel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki v slovenski pravni red prenaša del evropske Direktive (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Ključne spremembe vključujejo:
- Izenačena ureditev starševskega dopusta: Uvaja se 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev (prej le mama 30 dni). Starševski dopust bo za vsakega od staršev znašal 160 dni, skupaj 320 dni (povečanje s 260 na 320 dni). Vsak od staršev lahko 100 dni starševskega dopusta prenese na drugega starša.
- Skrajšanje očetovskega dopusta: Trajanje očetovskega dopusta se skrajša s 30 na 15 dni, saj preostalih 15 dni postane del neprenosljivega starševskega dopusta.
- Podaljšanje dela s krajšim delovnim časom: Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se podaljša do osmega leta starosti najmlajšega otroka (prej do zaključka 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka).
- Povečan obseg delnega plačila za izgubljeni dohodek: To plačilo staršem, ki prekinejo delovno razmerje ali začnejo delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami, se bo lahko izplačevalo v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) tudi staršem otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, a nekaj časa preživijo doma.
- Višja višina starševskega nadomestila: Maksimalna višina starševskega nadomestila se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače.
Nove uredbe glede očetovskega in starševskega dopusta veljajo za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje, druge spremembe pa prav tako od 1. aprila 2023.
Drugi družinski prejemki in pravice
Poleg omenjenih pravic, zakon ureja tudi druge oblike podpore staršem in družinam:
- Starševski dodatek: Denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni prejemek za nakup opreme.
- Otroški dodatek: Dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, katerega višina je odvisna od dohodkovnega razreda družine. Višina se poveča v enostarševskih družinah ali če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo.
- Dodatek za veliko družino: Letni prejemek za družine s tremi ali več otroki.
- Dodatek za nego otroka: Denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
Prilagodljive oblike dela in pravice ob vrnitvi na delo
Zaposleni z otroki, ki so stari do 8 let, imajo pravico zahtevati začasno prožno ureditev dela. Delodajalec mora vsako takšno prošnjo ustrezno upoštevati in morebitno zavrnitev pisno utemeljiti. Prav tako lahko delavec predlaga drugačno razporeditev delovnega časa zaradi usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, pri čemer pa je ta pravica odvisna od potreb delovnega procesa.
Ko se zaposleni vrne s starševskega, očetovskega ali oskrbovalnega dopusta, ima pravico do vrnitve na isto delovno mesto. Če to ni mogoče, mu mora delodajalec ponuditi podobno delovno mesto v skladu z delovno pogodbo in pod enakimi pogoji. Zaposleni so upravičeni tudi do vseh izboljšav delovnih pogojev, ki so bile uvedene med njihovo odsotnostjo.
Zaključek
Zakonodaja na področju delovnih razmerij v Sloveniji zagotavlja celovit okvir za urejanje prekinitev pogodb o zaposlitvi ter zaščito pravic delavcev, zlasti staršev in starejših delavcev. Razumevanje teh določb in upoštevanje postopkovnih pravil je bistveno za zagotavljanje pravičnega in skladnega delovnega okolja. Delodajalci morajo biti pozorni na kompleksnost teh predpisov, da se izognejo nezakonitim odpovedim in spoštujejo pravice svojih zaposlenih, medtem ko delavci lahko na podlagi teh zakonov bolje poznajo svoje pravice in obveznosti.
tags: #odpoved #pogodbe #delavec #starsevski #dopust