Uspešno odvajanje od pleničk je ena izmed najbolj znanih in pričakovanih prelomnic v otroštvu, tako za otroka kot za starše. Vendar pa ta velika sprememba lahko povzroči celi družini veliko stresa in skrbi. Nanjo se zato primerno pripravite, sledite našim nasvetom in predvsem z odvajanjem ne začnite prehitro.
Kdaj začeti z odvajanjem od plenic?
Enoznačnega odgovora na to vprašanje žal nimamo. Otroci se namreč različno razvijajo in imajo različne potrebe. Večina otrok je pripravljena za odvajanje od pleničk med 18. in 36. mesecem starosti. Nove raziskave so celo ugotovile, da odvajanje od pleničk pred 27. mesecem nima nobenih prednosti. Predvsem pa se večina motoričnih sposobnosti za uspešno odvajanje na stranišču razvije po 24. mesecu starosti. Zato nikar ne hitite in ne pričakujte preveč prezgodaj. Otroci vam bodo sami povedali, kdaj so pripravljeni, če boste le znali prepoznati njihove znake. Takrat bo šlo odvajanje hitreje in lažje!
Starši, ali že poznate ritem odvajanja svojega otroka? Če je odgovor da, potem bo odvajanje veliko lažje, saj že veste, kdaj v dnevu pričakovati naslednjo polno pleničko ali kahlico! Starši morate predvsem biti pripravljeni tudi, da bo odvajanje lahko trajalo dlje časa. Vaš malček prav tako morda še ne bo fizično ali čustveno pripravljen na spremembo, kljub temu da so odvajanje uspešno prestali njegovi sovrstniki.
Vsak starš najbolje pozna svojega otroka, njegov način odzivanja in vedenja. V obdobju odvajanja od pleničk je zato pomembno le to, da sledite tempu otroka in da ga znate opazovati. Otrok ne bo prenehal odvajati v plenice, ker se je nam tako zahotelo, ampak ko bo sam začutil, da je čas za to. Na staršev je, da so mu pri tem v oporo in so potrpežljivi. Brez prisile, neprimernih komentarjev in negativnih spodbud. Velikokrat se zgodi, da se v procesu zgodi tudi korak nazaj - to pomeni, da otrok lahko že uporablja kahlico, pa se potem 'vrne' na pleničke. S tem ni nič narobe, gre za prehodno fazo, ki bo minila. Kot vse v življenju tudi to obdobje temelji na poskusih in napakah, zato je pomembno, da pustite času čas in ne prenašate svoje neučakanosti ali frustracij na otroka.
Znaki, da je otrok pripravljen na odvajanje
Obstajajo številni znaki, ki nakazujejo, da je vaš malček morda pripravljen na odvajanje od plenic. Pomembno je, da jih prepoznate in upoštevate, saj to lahko bistveno olajša celoten proces.
- Želja po spodnjem perilu: Vaš otrok izraža željo po nošenju spodnjega perila za "velike otroke".
- Posnemanje: Otrok posnema obnašanje staršev ali starejših sorojencev pri uporabi stranišča.
- Samostojnost pri oblačenju: Otrok zna sam obleči in sleči oblačila, kar se običajno zgodi okoli 30. meseca starosti.
- Samostojno gibanje: Zmore sam hoditi od stranišča in do stranišča, kar je običajno doseženo okoli 15. meseca starosti.
- Izražanje potrebe: Z besedami, obrazno mimiko ali obnašanjem zna nakazati, da mora na stranišče (grimase, godrnjanje, čepenje, držanje za pleničko, križanje nog). Ti znaki se najpogosteje pojavijo med 26. in 29. mesecem.
- Predvidevanje in zadrževanje: Lahko predvidevate, kdaj bo otrok moral na potrebo, in ga lahko zadrži celo noč.
- Nelagodje v umazani plenički: Pokaže, da mu je neprijetno v umazani plenički in prosi, da jo zamenjate.
- Zanimanje za stranišče: Izkaže zanimanje za uporabo stranišča in nadzorovanje izločanja, običajno med 24. in 26. mesecem.
- Suha plenička: Plenička ostane suha vsaj dve uri ali med počitkom, še posebej pomembna je suha plenička po popoldanskem počitku (običajno med 24. in 26. mesecem).
- Sledenje navodilom: Malček je dojemljiv za sledenje eno- ali dvostopenjskim navodilom.
- Zavedanje mokre ali umazane pleničke: Otrok ve, kdaj je plenička mokra ali umazana, in to tudi pove (npr. "mokro", "umazano").
- Zavedanje izločanja: Otrok ve, kdaj lula ali kaka, in to tudi pove (npr. "Maja lula." "Maja kaka.").
- Signaliziranje potrebe: Pokazatelji, da jih tišči na stranišče, so lahko značilni gibi, kot je vrtenje na mestu, zibanje, tiha in počasna hoja po prstih.
- Opozarjanje na potrebo: Otrok ve, kdaj mora na potrebo, in na to opozori.
Če otrok čez dan redkeje urinira, vendar v večjih količinah, to kaže na razvijajočo se kontrolo nad mehurjem. Prav tako, če gre v drugo sobo ali malo dlje od vas, da opravi svoje posle, to pomeni, da se zaveda svojih potreb. To zavedanje se začne nekje pri otrokovih 18 mesecih. A ne pričakujte, da bo otrok takoj obvladal. V povprečju otroci opravljanje potrebe popolnoma osvojijo šele okoli tretjega leta. In tudi ko zadevo že obvladajo, se lahko kdaj pa kdaj zgodi kak spodrsljaj.
Kako prepoznati lošu osobu prije nego što ti nanese štetu?
Kako poteka odvajanje od pleničk?
Ko ste ocenili, da je vaš malček sedaj čustveno, umsko in telesno pripravljen na odvajanje od pleničk in navajanje na kahlico ali stranišče, je čas za prve korake. Poskrbite, da je uvajanje čas, ko se v vaši družini ne dogajajo velike spremembe, saj bo tako otrok manj pod stresom in se bo cela družina lahko posvetila tej veliki prelomnici.
Prvi koraki k odvajanju od pleničk:
- Vzbudite zanimanje za kahlico: Otrok naj si kahlico sam izbere v trgovini. Postavite jo v otroško sobo, da jo lahko otrok bolje spozna. Skupaj prebirajte knjige o odvajanju od pleničk ali med previjanjem komentirajte, kako mokra je plenička, da jo zna prepoznati tudi sam.
- Bodite za zgled: Vzemite si čas in otroku omogočite, da vas spremlja na stranišču. Pokažite mu, kako je videti rutina uporabe stranišča - slačenje, uporaba stranišča, spiranje školjke, umivanje rok. Pri tem vam lahko pomagajo tudi starejši sorojenci ali igračke.
- Prilagodite svoj dom: Priporočamo, da v času odvajanja od pleničk umaknete preproge in blazine, še posebej v prostorih, kjer se otrok pogosteje zadržuje. Otrok naj se igra v prostorih, kjer je blato ali urin preprosto očistiti. Če med odvajanjem pride do nezgode, ne kaznujte ali grajajte otroka.
- Poskrbite za primerno prehrano: Za uspešno odvajanje je nujno redno in neboleče izločanje, zato poskrbite za zadosten vnos tekočin in hrane, ki preprečuje zaprtje (sadje, zelenjave, hrana z veliko vlakninami).
- Oblačila: Otroka oblecite v ohlapna in praktična oblačila, ki jih lahko hitro slečete - brez zadrg, pentelj ali pasov. Zato je priporočljivo, da odvajanje poteka v poletnih mesecih, ko je otrok najmanj oblečen in se lahko hitro sleče, ko začuti potrebo.
Kot vzgojiteljica sem se več let srečevala z izzivi odvajanja od plenic. Na eni strani otroci, ki imajo strah, se upirajo, ne zavedajo se lastnih potreb, ne kažejo interesa. Na drugi strani starši, ki so v stresu zaradi otroka, lastnih pričakovanj in tudi pritiskov družbe. Kot mama sem se lotila pri vseh treh otrocih zgodnjega izločanja izven plenic, saj sem po neprijetnih izkušnjah v službi želela doživeti lepšo in lahkotnejšo pot. Torej smo komunikacijo izločanja vpeljali v dnevno rutino kar v prvih mesecih in kasneje otrok nisem rabila odvajati od plenic. Zavedam se, da je izločanje izven plenic lahko lepa izkušnja. Ker pa to velikokrat ni praksa v naši družbi, sem se odločila, da napišem nekaj stavkov o odvajanju od plenic, da bo pot za vas in vašega otroka lažja.
Izbira metode odvajanja:
Obstaja več metod odvajanja od plenic, in nekatere so bolj primerne za določene otroke in družine kot druge.
- Klasična metoda (učenje na kahlico): Ta metoda vključuje nenehno spraševanje otroka, ali hoče na stranišče, in ga poskušanje zadržati na stranišču, dokler ne razume. Pomanjkljivost je, da se otrok lahko nauči urinirati na ukaz staršev in ne zaradi lastne potrebe. Vendar pa je ta metoda zelo podprta s strani staršev, ki so jo uporabljale že njihove babice.
- Indijska metoda (hitro odvajanje): Ta metoda obljublja odvajanje od plenic v enem tednu. Otroku okoli drugega leta starosti takoj odvzamemo plenice (za spanje ponoči, čez dan pa se pustijo). Odvajanje traja približno teden ali dva. V tem času je priporočljiva mirnejša rutina brez večjih obiskov ali izletov. Dopustiti morate, da se zgodijo nesreče, preden otrok razume, čemu je namenjena kahlica. Ta metoda lahko naleti na negativne odzive okolice, saj lahko prepuščanje otroka samemu sebi traja dolgo časa. Prednost te metode je njena preprostost.
- Metoda brez siljenja (prepustiti otroku): Pri tej metodi počakate, da otrok sam reče, da ne želi več plenic, in gre na kahlico ali naravnost na stranišče. Po izkušnjah mamic se to zgodi iz dneva v dan in celo takoj brez plenice ponoči. Če se odločite, da boste to prepustili otroku, to še ne pomeni, da ga ne boste že prej uvedli na stranišče. Lahko se igra s kahlico, sedi na njej, polaga nanjo plišaste živali, kar koli, samo ne silite ga, razložite mu in počakajte.
Ne glede na to, ali uporabljate plenice za enkratno uporabo, plenice iz blaga ali pa z otrokom izvajate metodo komunikacije brez plenic, bo prišel dan, ko boste razmišljali o prenehanju uporabe plenic. Univerzalnega navodila ni; vsak otrok bo začel hoditi drugače zgodaj, govoriti drugače zgodaj in se bo prav tako prenehal nositi plenice, ko bo na to pripravljen. Čas, ko je treba otroka začeti odvajati od plenic, je zelo individualen. Nekateri začnejo z učenjem na kahlico takoj, ko se otrok lahko sam usede, drugi počakajo, dokler otrok ne reče, da je to v redu. Ni primernega časa, ki bi veljal za vse. Odvisno je tudi od metode, ki jo izberete za odvajanje.
Ključni nasveti za uspešno odvajanje
Odvajanje od plenic je proces, ki zahteva potrpežljivost, razumevanje in doslednost. Tukaj je nekaj ključnih nasvetov, ki vam bodo pomagali na tej poti:
- Naj otrok narekuje tempo: Vsak starš najbolje pozna svojega otroka. V obdobju odvajanja od pleničk je zato pomembno le to, da sledite tempu otroka in ga znate opazovati. Brez prisile, neprimernih komentarjev in negativnih spodbud.
- Hlačne pleničke kot prehodna faza: Hlačne pleničke so narejene kot navadne hlačke in otrok se z njimi varno nauči kako si sleče in obleče spodnje hlačke, zato veljajo za popolno izbiro v času odvajanja od kahlice. Primerne so sicer že veliko prej, že od 8-9 mesecev naprej, ko otroci začnejo hrepeneti po večji samostojnosti in jih med previjanjem težje nadzorujete. Hlačne plenice so lahko odlična vmesna točka na poti odvajanja od pleničk.
- Vzpostavite rutino: Vzpostavitev rutin in navad pomaga otroku ponotranjiti vsakodnevno prakso. Pediatri so mnenja, da otroku koristi opazovanje odraslega pri opravljanju potrebe, pri čemer se z otrokom pogovarjate. Priporoča se, da otroka posedete na kahlico, medtem ko ste vi na školjki. Na ta način bo otrok povezal potrebo po odvajanju z uporabo kahlice oz. školjke in sčasoma skušal oponašati starše. Je pa treba biti pri tem dosleden in vztrajen.
- Dovolite otroku izbiro kahlice: Otroku se bo zdelo sila zanimivo in zabavno, če mu boste dali možnost, da sam izbere kahlico. Seveda morate otroku razložiti, kakšen sploh je njen namen. Na zabaven način preko igre, ali še bolje skozi pripovedovanje pravljice, mu predstavite, čemu služi. Če se mu bo zdela zgodba zabavna in zanimiva, bo navajanje na kahlico bolj uspešno, saj jo bo povezal s pozitivnimi občutki.
- Pozitivna spodbuda: Z otrokom čim več komunicirajte - tudi če se vam morda zdi, da vas ne razume, temu ni tako. Ko otrok opravi prvo potrebo v kahlico, ga pohvalite in dodajte kanček igre. Če mu še ne uspe, ga nikakor ne kritizirajte ali karajte, saj bo to doživel kot pritisk, njegov napredek pa bo zelo verjetno počasnejši.
Kot vsak mejnik v razvoju otroka, je lahko tudi odvajanje od plenic precej stresno; sploh če starši svojega otroka primerjamo z drugimi in jemljemo kot osebni neuspeh vsak otrokov neuspeli poskus. Včasih se mi zdi, da se je razvilo že pravo »tekmovanje« med mamicami, kateri bo prej uspelo. Nekateri pravijo, da pomaga brezpleničarstvo, drugi trdijo, da otrok kahlico hitreje osvoji, če uporabljamo pralne plenice, spet tretji pravijo, da je dovolj to, da je v poletnih mesecih otrok brez plenic. Nobena od metod ni napačna, a kljub temu z nobeno ne moremo otroka naučiti, preden je na to pripravljen. In vsak otrok je pripravljen ob svojem času. Kakorkoli se bomo lotili odvajanja od plenic, ne smemo pozabiti, da je vedno prvo in edino merilo naš otrok.
Pri prvem otroku sem bila tudi sama zelo nestrpna in sem se spraševala, kaj delam narobe, da traja odvajanje tako dolgo. Že tako je počasneje pričel s plazenjem, hojo, govor sploh še ni bil prisoten in nekako sem si želela, da bi vsaj pleničke lahko opustili. Ne samo zato, da bi sama sebi dokazala, da mi vsaj nekaj lahko uspe, temveč tudi zato, ker sem pričakovala drugega otroka in sem želela imeti čim manj dela s previjanjem. A stvari se ne da prehitevati. Otrok potrebuje svoj čas. Ne glede na to, kdaj začnemo in kako vztrajni smo pri tem, bo otrok res samostojno in brez »mi je ušlo« težav opravljal potrebo šele takrat, ko se bo sam dobro zavedal in znal uravnavati mišice, ki zadržujejo vodo. A kaj lahko kljub temu naredimo, da otroku pomagamo prej razumeti?
Opazujmo otroka. Največ lahko naredimo s tem, da otroka opazujemo. Dober pokazatelj otrokove pripravljenosti je, da je plenica mokra le nekajkrat na dan, pa še takrat morda ne zadrži vsega urina. To pomeni, da otrok dovolj dobro obvlada svoj mehur, da izloči vso količino naenkrat. Nekateri otroci spremenijo izraz na obrazu ali pozicijo telesa, ko lulajo ali kakajo. Ko vidimo, da to naredijo, jih lahko enostavno vprašamo: »Lulaš?« Otrok sprva morda ne bo razumel, s časom pa bomo opazili, da nam bo sam rekel: »Lulam«. To je jasen znak, da je pripravljen na učenje odvajanja.
Spodbujajmo vsak napredek. Zavihajmo rokave in ne pozabimo na to, da je otrok tisti, ki narekuje tempo učenja. Bodimo usmerjeni vanj in ne v uspehe otrok naših prijateljev. Ko sem začela z odvajanjem moje zdaj že dvoletnice, se je velikokrat zgodilo, da je sama rekla »mama lulat«. Potipala sem plenico in bila je prazna. Hitro sva tekli do kahlice, ki ni bila daleč, a ko sva prispeli, je bila plenica že polna. Kljub temu, da nama ni uspelo, sem vedela, da zadeva napreduje. Punca se je namreč zavedala, da mora sprazniti mehur, preden je do tega dejansko prišlo. In to je napredek, ki ga je vredno pohvaliti, vsakrat. Kljub temu pa moramo paziti, da otroka po uspehu ne kujemo v zvezde, da ne bo zaradi tega čutil dodatnega pritiska.
Naj bo odvajanje zabavno. Nekateri otroci enostavno nočejo sesti na kahlico, wc oziroma karkoli smo že pripravili ali morda celo z njimi izbrali. Pomembno je, da otroka nikoli ne silimo v to, da tam sedi, ampak skušamo stvar narediti, kar se le da, zabavno. Pri mojem prvem otroku je najbolj pomagalo branje knjigice o medvedku, ki kaka, pri drugem otroku pa najbolj petje izmišljene pesmi o opravljanju potrebe. Dobrodošlo je tudi, če se mamica ali očka usede zraven na svojo straniščno školjko in pokaže, kako stvar deluje. Nekaterim se to zdi neprimerno, ampak v otrokovih očeh je zadeva zabavna in veliko raje bo sedel, če bomo tudi mi sedeli.
Ne delajmo drame. Tudi ko otrok že nekoliko osvojili življenje brez plenic, se večkrat zgodi kak »incident«. Pomembno je, da se ne jezimo. Sama sem imela pri prvem otroku strašne težave prav s tem, saj je pri njem šlo za obdobja … En mesec smo bili npr. povsem suhi, drugi mesec pa je bil vsak dan drekec v hlačkah. In nikakor nisem mogla razumeti, kako in zakaj se iz meseca v mesec vračamo nazaj na začetek. Čez čas sem ugotovila, da najbolj pomaga, če neuspeh enostavno spregledam. Tako je moj sin namesto: »Mama je jezna,« ko mu ni uspelo, začel govoriti: »Mama je vesela,« ko mu je.
Ne vračajmo se nazaj. Pomembno je, da je obdobje, ko se odločimo otroka odvajati, tudi za nas čim manj stresno. Izberimo obdobje, ko imamo čas in smo neobremenjeni. Ko se odločimo in plenice odstranimo, jih ne dajajmo več nazaj. Niti ponoči ne. Raje kupimo npr. nepremočljivo podlogo za posteljo in poskrbimo, da otrok zadnjo uro pred spanjem ne pije. Enako velja za razne izlete in podobno. Če je le možno, naj bo otrok tudi takrat brez plenic. Če bo namreč enkrat imel plenico, drugič ne, bo zmeden, saj ne bo vedel, kdaj se na to lahko zanaša in kdaj ne. Ko torej začnemo s tem bodimo neomajni.
Za odvajanje od plenic je primeren vsak letni čas, a staršem je načeloma lažje, ko so dnevi toplejši in ima otrok na sebi manj plasti oblačil. In kot nalašč se bliža pomlad in več sončnih žarkov. Zavihajmo rokave in ne pozabimo na to, da je otrok tisti, ki narekuje tempo učenja.
Mnogi starši so v dvomih, kako je z nočnimi plenicami. Če otrok še ni čisto navajen kahlice in ga občasno še vedno 'zanese' pri odvajanju v hlače, potem vseeno ponoči uporabljajte plenice, dokler ne postane kahlica rutinirana. Otrok je še premajhen, da bi znal zadrževati tiščanje na vodo, zato je to ena od zadnjih stopenj odvajanja. Odlična izbira so lahko nočne hlačne pleničke Pampers Night Pants.
Vsak starš z malo večjimi otroki ve, da je najbolj pomembno pogosto spraševanje, ali ga tišči na stranišče. Na ta način otroka opominjamo in korak za korak pomagamo vzpostavljati kontrolo nad mehurjem. Šele takrat, ko vidite, da je otrok lahko brez pleničke doma, jo lahko umaknete tudi pri odhodih iz hiše. A pri tem nikar ne prehitevajte.
Največja napaka, ki jo dela marsikateri starš, je, da se enostavno odloči, da je zadosti plenic. Otroka skušajo odvaditi s pomočjo nekonvencionalnih metod, ki so lahko precej škodljive in imajo pogostokrat povsem obraten učinek. Sem sodijo metode zastraševanja, kaznovanja, zasmehovanja, pri katerih otroku skušajo vzbuditi neprijetne občutke, ker nosi še plenice. A pozor - takšen način je lahko za otroka travmatičen, saj ne vemo, kako ga bo doživel, zato se mu je raje izogniti.
Pomembno je, da odvajanje od plenic poteka vzporedno tako doma kot v vrtcu, če ga otrok obiskuje. Pleničke otroku najprej odstranite doma, saj imate tako večjo kontrolo nad dogajanjem, nato prakso počasi prenesite tudi v vrtec. A pri tem nikar ne prehitevajte. Tudi, ko otrok čez dan ne bo več potreboval pleničk, jih bo ponoči najbrž še nekaj časa potreboval.
Veliko sreče in brez skrbi, vsi otroci se bodo nekoč naučili to početi.