Streptokok skupine B in PAP bris v nosečnosti: Vse, kar morate vedeti

Nosečnost je obdobje velikih sprememb in skrbi za zdravje prihodnjega otroka. Dva pomembna vidika, ki lahko vzbudita vprašanja, sta prisotnost bakterije Streptokok skupine B (SSB) in rezultati PAP brisa materničnega vratu. Čeprav sta ta dva dejavnika ločena, se lahko pojavita hkrati in zahtevata natančno obravnavo.

Streptokok skupine B (Streptokok agalactiae): Nevidni spremljevalec

Streptokok skupine B, znan tudi kot Streptococcus agalactiae, je bakterija, ki jo v nožnici ali zadnjiku nosi med 15-30 % žensk, večinoma brez kakršnih koli simptomov. Ti mikroorganizmi živijo v sožitju z gostiteljem, kar pomeni, da večinoma ne povzročajo težav. Vendar pa lahko predstavljajo tveganje za novorojenčke, saj lahko povzročijo resne okužbe med porodom.

Ilustracija bakterije Streptokok skupine B

Prenos okužbe z matere na otroka se najpogosteje zgodi med porodom, pri čemer se v približno 50 % primerov okužba prenese na plod. Med okuženimi novorojenčki jih zboli približno 2 %. Tveganje za hujše zaplete, kot je sepsa ali celo smrt novorojenčka, je večje pri prezgodaj rojenih otrocih, po dolgotrajnem razpoku plodovih ovojev ali po dolgotrajnem porodu.

Zaradi teh tveganj je nosečnicam med 35. in 37. tednom nosečnosti priporočen odvzem brisa nožnice in zadnjika na prisotnost Streptokoka skupine B. Ta preiskava je neboleča in nima stranskih učinkov na nosečnico. Če je bris pozitiven, se med vaginalnim porodom nosečnici v porodni sobi aplicira antibiotik. Ta antibiotik se v 30 minutah po aplikaciji v veno znajde v krvi ploda in ga ščiti med porodom. Uporaba antibiotika med porodom zmanjša verjetnost za okužbo pri plodu in njene posledice.

Pomembno je poudariti, da preventivno jemanje antibiotikov v zadnjih tednih nosečnosti ni smiselno. Bakterija se lahko ponovno kolonizira do konca nosečnosti, kar pomeni, da bi bila kljub zgodnji terapiji še vedno prisotna ob porodu. Prav tako prenos bakterije na otroka pred ali med porodom ne pomeni nujno, da bo zbolel. Znake okužbe ugotovijo le pri približno enem odstotku novorojenčkov, ki so poseljeni s SGB, in le polovica od teh huje zboli.

Čeprav se nekateri ginekologi odločajo za testiranje vsake nosečnice, drugi menijo, da rutinsko testiranje ni potrebno, saj večina žensk bakterijo nosi brez težav. Vendar pa je ključno, da se zavedamo možnosti okužbe in da sprejmemo informirano odločitev glede morebitne antibiotične zaščite med porodom.

Što je streptokok grupa b?

PAP bris (Cervikalni bris): Zgodnje odkrivanje sprememb na materničnem vratu

Poleg skrbi za Streptokoka skupine B je v nosečnosti pomemben tudi odvzem PAP brisa materničnega vratu. Slovenski ginekologi že od leta 2003 izvajajo preventivne brise materničnega vratu za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu pri ženskah, starih med 20 in 64 let.

Humani papiloma virus (HPV) je skupno ime za družino virusov, ki okužijo človeške celice kože in sluznic. Poznamo več kot 200 različnih podtipov HPV, ki se prenašajo s spolnim stikom. Dolgotrajna okužba z vsaj enim od 12 visoko rizičnih genotipov HPV je nujen vzrok za nastanek raka materničnega vratu (RMV). V Sloveniji letno odkrijejo približno 144 primerov RMV.

Program ZORA (Zgodnje Odkrivanje predrakavih in RAkavih sprememb na materničnem vratu) je bil vzpostavljen leta 2003 z namenom, da se s pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo predstopnje ali začetne stopnje raka materničnega vratu. Priporočljivo je, da spolno aktivne ženske hodijo na ginekološke preglede vsako leto. Ker zgodnje predrakave spremembe pogosto ne dajejo simptomov, je ključno redno odkrivanje.

Test PAP temelji na mikroskopskem pregledu celic, odvzetih s površine materničnega vratu. Rezultati so razvrščeni od PAP I do PAP V. Vrednosti PAP I in PAP II sta negativni, PAP II pa se običajno kontrolira po 4 ali 6 mesecih. PAP III označuje sumljive spremembe, medtem ko sta PAP IV in PAP V pozitivna.

Pri rezultatih testa PAP od III do V je potrebna nadaljnja histološka kontrola, ki je natančen pregled tkiva. Ginekolog opravi kolposkopijo, pregled materničnega vratu pod mikroskopom, in določi tipična mesta za biopsijo tkiva. Patohistolog nato pregleda pridobljeno tkivo. Na osnovi izvida se odloči za nadaljnjo terapijo, ki je pri PAP III lahko laserska vaporizacija ali konizacija materničnega vratu.

PAP III v nosečnosti: Kaj storiti?

Če se izvid PAP brisa v nosečnosti pokaže kot PAP III, to označuje sumljive spremembe. V takem primeru je pomembno redno spremljanje z brisi in kolposkopskimi kontrolami materničnega vratu. Če s tema metodama ni mogoče izključiti invazivnosti karcinoma, se lahko opravi biopsija, tudi v nosečnosti. Ta poseg je običajno neboleč. Po porodu, približno 6 tednov po njem, je potreben ponoven odvzem brisa, kolposkopija in morebitna biopsija.

Pomembno je vedeti, da pozitiven test PAP še ne pomeni raka. Rak materničnega vratu napreduje zelo počasi, z rednimi brisi pa lahko zgodnje spremembe odkrijemo pravočasno.

V primeru izvida PAP III v nosečnosti, kot se je zgodilo eni od bralk, vam bo zdravnik verjetno pojasnil, da je to proces nastajanja sprememb, ki lahko traja več let. Nosečnost običajno ne predstavlja usodne nevarnosti v takih primerih. Po porodu bo sledilo nadaljnje zdravljenje.

Shematski prikaz materničnega vratu in procesa celijske spremembe

V nekaterih primerih se izvid brisa po porodu lahko normalizira, vendar je skrbno spremljanje v nosečnosti ključno za zagotovitev varnosti tako matere kot otroka. Če obstaja kakršno koli tveganje za otročka, je pomembno, da se odločite za preiskave, ki jih priporoča vaš ginekolog, vendar le, če bodo rezultati vplivali na nadaljnje ukrepe. Preiskave samo zato, da bi imeli več ali manj strahu, niso etične.

Cepljenje proti HPV: Dodatna zaščita

V Sloveniji sta registrirani dve cepivi proti HPV: dvovalentno (proti HPV tipoma 16 in 18) in štirivalentno (proti HPV tipoma 16, 18, 6 in 11). Vendar pa se približno 30 % raka materničnega vratu razvije iz drugih genotipov virusa, zato je kljub cepljenju še vedno nujno nadaljevati s preventivnimi ginekološkimi pregledi.

V šolskem letu 2009/2010 so v Sloveniji razširili program z rutinskim, neobveznim in brezplačnim cepljenjem proti HPV s štirivalentnim cepivom za deklice, stare 11 ali 12 let. Ker okužba s HPV pri moških lahko povzroča raka zadnjika, penisa, ustnega dela žrela in genitalne bradavice, je tudi cepljenje moških proti okužbam s HPV priporočljivo.

Skrb za zdravje v nosečnosti je ključnega pomena. Zgodnje odkrivanje morebitnih težav, kot so prisotnost Streptokoka skupine B ali predrakave spremembe na materničnem vratu, ter sodelovanje z vašim ginekologom vam bosta pomagala zagotoviti zdravo nosečnost in porod.

tags: #odvzem #brisa #v #nosecnosti

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.