Vrhunec sobotnega dogajanja v središču Ljubljane je predstavljal vzporedni obstoj dveh shodov na Prešernovem trgu, ki sta predstavljala diametralno nasprotujoči si stališči do vprašanja reproduktivnih pravic. Na eni strani je potekal "Pohod za življenje", ki podpira pravice nerojenih otrok ter nudi pomoč materam in očetom v stiski, na drugi strani pa se je zbral shod nasprotnikov omejitev splava. Ta dvojnost je poudarila globoko razdeljenost javnosti glede te občutljive teme.
Pohod za življenje: Poudarek na pravici do življenja od spočetja
Voditeljica pohoda, Urša Cankar Soares, je ob 9.45 pri maketi Ljubljane na Čopovi ulici podala izjavo za medije, kjer je predstavila cilje in sporočilo dogodka. Udeleženci Pohoda za življenje so se zbrali s transparenti in gesli, ki so poudarjali pomen varstva življenja od spočetja. Njihovo glavno sporočilo je bilo, da je "vsak vreden življenja". Letošnji pohod je potekal pod geslom "Človek že od spočetja", s čimer so želeli javnosti sporočiti, da začetek človeškega življenja ni odvisen od verske ali politične prepričanosti, temveč je znanstveno dejstvo.
Urša Cankar Soares je ob robu dogodka v izjavi za medije poudarila: "Ob združitvi ženske in moške spolne celice nastane nov, neponovljiv, nikoli prej obstoječ edinstven genski zapis, torej novi človek." Nadaljevala je, da vsakemu človeku pripadajo človekove pravice, osnovna med njimi pa je pravica do življenja. Zato je po njenem mnenju "nihče nikoli in nikdar ne bi smel imeti pravice vzeti življenja drugemu človeku, kajti s tem mu krši njegovo osnovno pravico, ki je pravica do življenja." Udeleženci shoda so nosili transparente z napisi, kot so "Izberi življenje", "Vsak je vreden življenja" in "Splav ni zdrav".
V Združenih državah Amerike se podobni dogodki na nacionalni ravni običajno odvijajo v začetku koledarskega leta, predvsem v januarju, ko se v prestolnici Washington zbere več deset tisoč Američanov, ki podpirajo življenje od spočetja do naravnega konca. Tam udeležence pred stavbo ameriškega vrhovnega sodišča, ki je pogosto končna točka pohoda, pričaka skupina žensk z osebnimi izkušnjami umetne prekinitve nosečnosti. Ena izmed njih, Leslie Blackwell iz Virginije, je v pogovoru za medije med enim največjih vsakoletnih dogodkov za življenje v ZDA povedala: "Zato želim spregovoriti: v upanju, da bodo drugi ljudje, ki trpijo v tišini, to tišino prekinili." Blackwellova se je s skupino spremljevalcev pohoda udeležila v okviru kampanje "Silent No More Awareness" (Ne bomo več molčali). Ta skupina na spletu deli na tisoče pričevanj oseb, ki jih je splav na kakršen koli način prizadel.
Na pohodu so ženske osebno delile svoje zgodbe. Ena se je spominjala, kako je želela prikriti svoj "greh spolnosti". Druga je pripovedovala, da je bila med služenjem vojaškega roka žrtev posilstva na zmenku. "Danes pogosto slišimo: nočem imeti otroka, hočem kariero," je dejala druga udeleženka. Leslie Blackwell je prvič izvedela za nosečnost v zadnjem letniku študija, ko je dobila sanjsko službo voditeljice jutranje pogovorne oddaje. Kmalu zatem je izvedela, da je noseča, in vedela je, da v pričakovanju otroka nikakor ne bi mogla delati v televizijski oddaji. Približno leto in pol pozneje je ugotovila, da je znova noseča, in opravila je drugi splav. "Po tem me je bilo malodane konec," se spominja: "Bila sem povsem izpraznjena, vendar nisem razumela, zakaj." V sedemdesetih letih je verjela številnim lažem in skrajnemu feminizmu, kjer se je vse vrtelo okoli nje in njene kariere. Opredeljevala se je kot feministka in se skoraj pridružila upravnemu odboru virginijske izpostave organizacije Načrtovano starševstvo. Po splavih je Blackwellova zapadla v depresijo, začela je uživati alkohol in droge. Na koncu je pustila zaželjeno službo in se vrnila domov k staršem. Potrebovala je 30 let, da je spoznala, kako je ves ta čas trpela za posledicami splava. "Počasi sem razumela, da sem zato začela škodovati sama sebi. Zato sem pila, jemala droge, se počutila grozno in depresivno," se je spominjala Blackwellova. Mladim ženskam, ki razmišljajo o splavu, je ponudila svoj nasvet: "Vedno izberite življenje, ker boste za to nagrajene," je prepričana Blackwellova. Poudarila je tudi, da danes obstajajo "čudoviti programi" za pomoč nosečnicam v stiski. V svoji župniji sodeluje s skupino, ki je ustanovila center za pomoč nosečnicam. "Nenaravno je, da ženska vzame življenje svojemu otroku," je zaključila.
Shelley ni vedela, kaj je splav, dokler ni dopolnila 18 let. Tik pred svojim 20. rojstnim dnem je izvedela, da je noseča: "Bila sem povsem uničena, saj z očetom nisem imela najboljšega odnosa," je pojasnila. "Želel je, da bi se poročila." Predlagal ji je splav, ker je bila njegova sestra noseča in je nosečnost preživljala sama.
Zgodba Jody Duffy je "nekoliko drugačna". Pri 21 letih je splavila, potem ko je zanosila po posilstvu na zmenku. "Imela sem občutek, da zaradi službe v vojski nimam druge izbire kot splav," je dejala 63-letna vojna veteranka. Tako kot Blackwellova je tudi ona našla ozdravljenje v skupini Rahelin vinograd. Pozneje se je pridružila organizaciji "Silent No More". Danes pomaga drugim ozdraveti po splavu, predvsem ženskam, zaposlenim v vojski. Mladim ženskam, ki razmišljajo o splavu, svetuje, naj "najprej sedejo in globoko vdihnejo". Po njenem mnenju se je najslabše aktivno odzvati v prvem trenutku.
Shod za dostojno življenje: Podpora pravici žensk do svobodnega odločanja
Na drugi strani so se podporniki pravice do splava zbrali na Kongresnem trgu na Shodu za dostojno življenje. Izrazili so podporo pravici žensk do svobodnega odločanja o svojem telesu. Ti so se s transparenti in rdečimi zastavami ter z vzkliki in žvižgi sprehodili tudi mimo Prešernovega trga, kjer so bili zbrani nasprotniki pravice do splava. Policisti so poskrbeli, da ni prišlo do stika med obema skupinama.
Maša Cvetežar iz društva Iskra je ob robu dogodka za STA dejala: "Nedopustno se nam zdi, da se sploh preizprašuje pravica žensk do odločanja o lastnem telesu in da se sploh preizprašuje to, kar nam je že v ustavi zagotovljeno." Kot je bila kritična, nasprotniki pravice do splava "pogrevajo boje, ki so bili v družbi že odločeni". Udeleženci tega shoda so nosili transparente in gesla, ki so opozarjali na pomen varne in dostopne reproduktivne pravice za vse ženske. Njihovo sporočilo je bilo jasno: podpora pravici žensk do svobodnega odločanja o svojem telesu.
Kdaj lahko pride do spontanega splava
Incident na Prešernovem trgu: Policijska intervencija
V nedeljo popoldne je na Prešernovem trgu prišlo do incidenta, ki je pritegnil pozornost številnih mimoidočih. Po poročanju nekaterih medijev je policija v središču Ljubljane prijela dve osebi. PU Ljubljana je za Metropolitan pojasnila, da so bili policisti okoli 14. ure obveščeni, da se na območju Prešernovega trga nahaja moški, ki mimoidočim grozi z nožem. Policisti so zoper njega uporabili prisilna sredstva. Moški v dogodku ni bil poškodovan, nudena mu je bila zdravstvena oskrba. Prav tako v dogodku ni bila poškodovana nobena druga oseba.
PU Ljubljana je še zapisala, da se je med uporabo prisilnih sredstev v policijski postopek vmešala naključna mimoidoča, 45-letna državljanka Slovenije. Pričela je vpiti na policiste ter jih odrivati in brcati. Ukazano ji je bilo, da s kršitvijo preneha, česar pa ni storila. Zaradi neupoštevanja večkratnih ukazov in aktivnega upiranja so bila zoper njo uporabljena prisilna sredstva.
Vključevanje palestinskih študentov in raziskovalcev v slovenski akademski prostor
Poleg omenjenih shodov je novica o pozivu več kot sto univerzitetnih profesorjev, raziskovalcev in vodilnih v izobraževalnih ustanovah k olajšanju prihoda in vključevanja palestinskih študentov in znanstvenikov v slovenski akademski prostor predstavljala pomemben vidik dogajanja. Podpisniki poziva, naslovljenega na vlado in ključne institucije, pričakujejo vzpostavitev hitrih in učinkovitih mehanizmov, vključno s štipendijskimi programi, pospešenimi vizumskimi postopki in ustanovitvijo medresorske delovne skupine. V pozivu, poslanem tudi predsednici republike, opozarjajo na "šolasticid" - sistematično uničevanje izobraževalne infrastrukture in ubijanje študentov ter profesorjev v Gazi.
Vprašanje zakonske podlage za priznavanje pridobljenega znanja v Palestini je bilo naslovljeno na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Odgovorili so, da zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja opredeljuje postopke za namen trga dela in nadaljevanja izobraževanja. Univerza v Ljubljani je pojasnila, da se vloge obravnavajo enako za vse kandidate, ne glede na državljanstvo, na podlagi zakona in mednarodnih konvencij. Podatki Univerze v Ljubljani kažejo, da je bilo v zadnjih študijskih letih vloženih zelo malo vlog za priznavanje izobraževanja, opravljenega v Palestini. V študijskih letih 2024/25 in 2025/26 sta bili vloženi po ena vloga, obe pa sta bili zavrženi kot nepopolni. Pri zaposlovanju tujcev Univerza v Ljubljani poudarja enake pogoje za vse kandidate in sledi politiki odprtega in preglednega zaposlovanja na podlagi dosežkov.
V letu 2025 je bilo na univerzi zaposlenih 402 tujcev, med njimi po podatkih univerze ni državljanov Palestine. To dejstvo dodatno poudarja pomen poziva k olajšanju vključevanja palestinskih študentov in raziskovalcev.
Razprava o splavu: Znanstvena, etična in osebna stališča
Razprava o splavu se opira na različne argumente, ki segajo od znanstvenih dokazov o začetku življenja do osebnih izkušenj in etičnih premislekov. Znanstveno gledano, združitev spermija in jajčeca ustvari nov, edinstven genetski zapis, ki predstavlja začetek novega človeškega organizma. To dejstvo je temelj argumenta nasprotnikov splava, ki poudarjajo pravico do življenja od spočetja.
Na drugi strani zagovorniki pravice do splava poudarjajo avtonomijo ženske nad lastnim telesom in pravico do svobodnega odločanja. Ustavna zagotovitev teh pravic je ključni argument v tej smeri. Vprašanje reproduktivnih pravic se tako prepleta z vprašanji enakosti spolov, telesne integritete in socialne pravičnosti.
Osebne zgodbe žensk, ki so bile prizadete zaradi splava, kot so jih delile udeleženke kampanje "Silent No More", ponujajo globok vpogled v čustvene in psihološke posledice. Te zgodbe osvetljujejo kompleksnost odločitev, ki jih ženske sprejemajo v različnih okoliščinah, vključno s tistimi, ki so posledica posilstva ali socialnih pritiskov. Hkrati pa obstajajo zgodbe o ozdravitvi in podpori, ki jih nudijo različne organizacije, kar kaže na pomembnost celostnega pristopa k tej temi.
Zakonske in akademske podlage za priznavanje izobraževanja
V kontekstu vključevanja tujih študentov in raziskovalcev je ključno vprašanje priznavanja pridobljenega znanja. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je pojasnilo, da zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja omogoča postopke za priznavanje tujega izobraževanja tako za namen trga dela kot za nadaljevanje študija. Univerza v Ljubljani pa je zagotovila, da se postopki obravnavajo enako za vse kandidate, ne glede na državljanstvo, v skladu z zakonom in mednarodnimi konvencijami. Poudarek na enakem obravnavanju in preglednih postopkih je ključen za zagotavljanje pravičnosti in enakih možnosti v akademskem okolju.
Ta situacija, kjer je bilo vloženih zelo malo vlog za priznavanje izobraževanja iz Palestine, hkrati pa obstaja poziv k olajšanju vključevanja, nakazuje na potrebo po aktivnejših ukrepih in bolj proaktivnem pristopu v prihodnosti. Ustanovitev medresorske delovne skupine bi lahko pomagala pri odstranjevanju administrativnih ovir in usklajevanju postopkov, kar bi olajšalo pot do akademskega in strokovnega udejanjanja za tiste, ki bežijo pred vojno in uničenjem.