Prvo leto življenja dojenčka je obdobje izjemne rasti in razvoja, polno novih odkritij, neprespanih noči in neštetih mejnikov. Starši se pogosto sprašujejo, ali se njihov malček razvija pravilno, kdaj bo dvignil glavico, se prekotalil ali spregovoril prvo besedo. Razumevanje razvoja otroka po mesecih vam ne pomaga le pri spremljanju njegovega napredka, temveč vam omogoča, da ga pri tem ustrezno spodbujate in mu nudite varno okolje za raziskovanje. Osmi mesec je z vidika razvoja še posebej pester, saj dojenček nadgrajuje že osvojene spretnosti in se pripravlja na nove izzive.
Komunikacija in čustveni razvoj: Od jok do prvih besed
Še preden znajo dojenčki govoriti, izražajo svoje potrebe in čustva s pomočjo glasov, mimike in druge telesne govorice. Vsebina njihovega sporazumevanja se postopoma razvija. Najprej je dojenčkov način glasovne komunikacije omejen na jok, ki je eden izmed glavnih načinov sporazumevanja. Z njim sporočajo, da so lačni, zaspani ali da jim je neudobno. Kasneje se jok dopolni z gruljenjem in nato z bebljanjem. Med tretjim in šestim mesecem se otroci začnejo igrati z glasovi, posnemati zvoke okrog sebe. Bebljanje se pojavi po petem mesecu, med šestim in desetim mesecem starosti pa postane bolj pogosto in raznoliko. Sliši se kot ponavljanje niza samoglasnikov in soglasnikov, na primer ma-ma-ma ali ta-ta-ta. Bebljanje pogosto zamenjamo za dojenčkovo prvo besedo, vendar z njim dojenček še ne izraža pomena. Glasove proizvaja tudi, kadar je sam - to so t. i. govorne igre. V tem obdobju bebljajo vsi otroci vseh kultur, bebljajo pa tudi gluhi otroci. Govor je socialna veščina, pri razvoju katere imajo najpomembnejšo vlogo starši in ostali pomembni drugi (stari starši, starejši sorojenci, vzgojitelji). Od rojstva do šestega meseca starosti lahko starši spodbujajo govorni razvoj dojenčka preko mirnega in prijaznega pogovora, petja pesmic, poimenovanja predmetov, ki jih dojenček vidi (na primer medvedek, duda …) in ponavljanja zvokov, ki jih dojenček sliši.
Pri osmih mesecih se čebljanje osemmesečnega dojenčka vedno bolj kompleksira (uporablja vedno več različnih zlogov, na primer ba-ma-ta) in je vedno bolj podobno pravemu govoru, saj posnema tudi intonacijo. V prvem letu se ob samoglasniških glasovih razvijejo tudi soglasniški glasovi za P, B, M, N, J, T, D, G in V. S čebljanjem se dojenček zabava, ko je sam, uporablja ga pa tudi za komunikacijo z drugimi. Če ga pokličete po imenu, se odzove - preneha s trenutno aktivnostjo in vas pogleda. Prepoznava že imena družinskih članov (mama, ata). Pri osmih mesecih že razume tudi pomen besede NE in pomen zveze PA-PA.
Čustveno je osemmesečni dojenček navezan na svoje najbližje. Zahteva vašo družbo, noče biti sam. Pred tujimi ljudmi je lahko sramežljiv ali se jih boji. Uživa, če se gleda v ogledalu. Opazuje dogajanje okrog sebe. S pogledom spremlja mamo. Lahko se zagleda v predmet, ki se enakomerno premika, kar pomeni, da se mu razvija usmerjena pozornost. Najbližjih se dojenček očitno razveseli, kar pokaže tako z mimiko obraza, z nasmehom, kot tudi z glasom in gibi udov. Nasprotno pa ob odhodu staršev pogosto pokaže strah pred ločitvijo od staršev (ponavadi z jokom), ki je ponavadi najbolj izrazit med desetim mesecem in drugim letom starosti. Kaže že tudi strah pred tujci in ljudmi, ki jih redko videva. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da je to zgolj posledica boljšega vida in spomina, saj si dojenčki zdaj že zapomnijo in prepoznajo znane obraze. Spet drugi pa verjamejo, da je strah pred neznanci prirojen in predstavlja varnostni sistem, saj naj bi dojenček neznan obraz povezal s možno nevarnostjo. Kakorkoli že, strah pred tujci je normalen proces v otrokovem razvoju.
Nekateri otroci se v tem mesecu iz pogumnega junaka spremenijo v boječo in občutljivo osebico. Otroku lahko pomagate razvijati zaupanje. Če se boji tujih ljudi, ga nikar ne silite k njim v naročje. Opozorite jih, da je plašen in naj se mu približajo počasi in umirjeno. Dojenček želi biti z vami in že vaš odhod iz sobe je zanj prava katastrofa. Ne razume še, da se boste čez nekaj trenutkov vrnili. V tem obdobju se lahko zelo navežejo na določeno igračko ali »ninico.« Dovolite mu, da ima nekaj čisto svojega, kar ga bo pomirjalo.
Morda boste opazili, da vaš dojenček joka ali cmeri, ko vidi drugega dojenčka, da joka - temu rečemo ”refleksivni jok” in je prvi pokazatelj empatije do drugih. Ta čut, empatija do drugih, se bo počasi razvijala v naslednjih nekaj letih.
Gibalni razvoj in raziskovanje: Mali raziskovalec v gibanju
Ko se začne plaziti, je vse bolj svoboden. Pri osmih mesecih sedi z zravnanim hrbtom. Rokice širi v stran, da bi se zavaroval pred padcem. V sedečem položaju lahko pobere igračko, tako da se nagne naprej. Gleda za predmetom, ki ga je vrgel na tla. Glasno protestira, če mu vzamete igračko.
Ne bodite presenečeni, če se vam bo zdelo, da imate v hiši malega arheologa. Ko otrok osvoji plazenje, je posebej nadarjen za iskanje majhnih in nevarnih predmetov. Vse, kar bo našel, bo nesel v usta. Čas je, da preverite prostore, do katerih lahko doseže. Kemikalije, živila, steklo, tehnika … so stvari, ki sedaj sodijo eno polico višje. Otrok še nima predstave, kdaj se znajde v nevarnosti. Če bodo vrata na stopnišče odprta, se bo brez premisleka odplazil po stopnicah. Dojenček potrebuje nenehni nadzor, saj se s kombinacijo vrtenja (PIVOTIRANJA), kotaljenja in plazenja lahko že precej dobro in hitro premika po prostoru, kar pomeni, da lahko tudi hitro zaide v težave. Vi pa morate poskrbeti za varno okolje, da bo dojenček lahko varno raziskoval okolico.
Ne skrbite, če se vaš otrok še ne plazi. Plazenje je zelo zahtevna veščina, dojenček potrebuje dovolj moči, dobro koordinacijo in ravnotežje. Morda je to čas, ko še trenira, in sicer s pozibavanjem na vseh štirih ali pa se že celo plazi vzvratno. Vedite pa, da približno desetina zdravih otrok ne osvoji te veščine. V tem obdobju se lahko veliko dojenčkov iz ležečega položaja dvigne v sedeči položaj, nekateri pa tudi že poskušajo vstati ob opori ali pa že lahko stojijo ob opori (najpogosteje ob pohištvu).
Vse, kar je vaš dojenček osvojil v prejšnjih mesecih, bo sedaj v osmem mesecu le še nadgradil. Namreč, zdaj je čas, ko se bo njegova sposobnost kontrole nad tem, kaj počno njegove roke, prsti in dlani, še okrepila. Še vedno bo, tako kot v sedmem mesecu, stvari z največjim veseljem spuščal, da bodo padle na tla in jih boste vi pobrali, a sedaj mu bo morda že uspelo stvari tudi metati, zato nikar ne bodite presenečeni, če bo kakšno stvar vrgel malce dlje.
Ko otrok osvoji plazenje, je posebej nadarjen za iskanje majhnih in nevarnih predmetov. Vse, kar bo našel, bo nesel v usta. Čas je, da preverite prostore, do katerih lahko doseže. Kemikalije, živila, steklo, tehnika … so stvari, ki sedaj sodijo eno polico višje. Otrok še nima predstave, kdaj se znajde v nevarnosti. Če bodo vrata na stopnišče odprta, se bo brez premisleka odplazil po stopnicah. Dojenček potrebuje nenehni nadzor, saj se s kombinacijo vrtenja (pivotiranja), kotaljenja in plazenja lahko že precej dobro in hitro premika po prostoru, kar pomeni, da lahko tudi hitro zaide v težave. Vi pa morate poskrbeti za varno okolje, da bo dojenček lahko varno raziskoval okolico.
Tudi pri premikanju je zelo podobno kot pri govoru. Nekateri dojenčki so že opustili plazenje in se pogumno skušajo povleči navzgor in se postaviti v stoječ položaj. Spet drugi pa povsem zadovoljni sami s seboj sedijo na tleh sredi sobe in opazujejo svet okoli sebe, brez da bi pokazali kakršno koli zanimanje za premikanje. Tudi tu velja, da je panika povsem odveč. Ko bo čas, se bo tudi vaš otrok začel plaziti in vstajati. Ko bo njegov čas. Nič prej in nič kasneje.
Vzpodbujajte vašega osemmesečnega dojenčka, da bi jedel sam. S tem bo izboljšal svojo motoriko in koordinacijo ”roka-usta”. Ponudite mu, recimo, riževe vaflje, krhelj jabolka, sir … hrano, ki jo lahko prime v roke in je.
Morda se vaš osemmesečni dojenček že skuša povleči gor, da bi se postavil v stoječ položaj, medtem ko se drži za pohištvo; zofe so sploh super za to. Vsekakor bodite zraven, sploh v dojenčkovih prvih poskusih, za vsak slučaj, če jim zmanjka ravnotežja, moči. Bodite pa pripravljeni na to, da se zdaj pričenja doba padcev, bušk in odrgnin. Najbrž vam bosta srce in dih kdaj za trenutek ali dva zastala, a vseeno skušajte otrokove raziskovalne podvige spremljati čim bolj mirno in mu pustite, da stvari poskusi narediti sam, vi pa stojte nekje blizu, za vsak slučaj.
Sedaj bo dojenček že čedalje bolj začenjal razumeti ”vzrok in posledico”. Primer: radio … ”če pritisnem gumb, se zasliši zvok.” Zato je osmi mesec odličen čas, da otroku predstavite igrače z gumbi in ročicami. Stvari različnih velikosti, ki gredo ena v drugo - škatle, recimo, pa lahko predstavljajo vir neskončnega zanimanja in čudenja in zabave.
Igre za razvoj fine motorike šake / Igre prirodnim materijalima / Indoor games for kids
Zaznavanje in kognitivni razvoj: Svet skozi oči in dotik
Ostrina vida in globinski vid sta pri osemmesečnem dojenčku že dokončno razvita, zdaj že od daleč prepozna in loči poznane obraze od nepoznanih. Dobro razvit globinski vid dojenčku omogoča, da lahko natančno prijeme željene predmete. Med držanjem predmet opazuje, stresa ga in preprijema iz roke v roko, še vedno ga nese tudi v usta. Uživa ob metanju igrač in drugih predmetov na tla, pa ne zato, da bi vas jezil, ampak se tako uči. Zdaj že razume, da predmet še obstaja, čeprav ga ne vidi več. To mu omogoča, da najde delno pokrito igračko, nekateri pa najdejo že popolnoma skrito igračko.
Vid osemmesečnega dojenčka je sedaj že skoraj tako dober kot vid odrasle osebe. Kar opazujte ga, kako opazi nekaj na drugem koncu prostora in vas na tisto, kar je opazil, opozori in pokaže ali pa se skuša kar odplaziti do tja in si stvar pogledati od bliže. Če pa ste zaradi česarkoli zaskrbljeni (se vam zdi, da morda škili, četudi čisto malo ali četudi le na eno oko), nikar ne odlašajte in se posvetujte z dojenčkovim pediatrom.
Kaj vse že znam in zmorem? Pregled razvojnih mejnikov
Sedenje je dojenček zdaj že dodobra osvojil in ker je v tem položaju igranje veliko bolj zabavno, se lahko z njim zamoti dalj časa, s tem pa si uri še sposobnost koncentracije. Igranje je veliko lažje tudi zaradi vedno bolj zanesljivega prijema, saj zdaj večina že uporablja pincetni prijem, to je prijem s palcem in kazalcem. Igrače in druge predmete preprijema iz roke v roko, jih obrača in pozorno opazuje in preiskuje. Udarja s predmetom ob predmet in uživa v ropotu, ki ga povzroči. Veseli ga tudi metanje stvari na tla, takoj zatem pa si jih želi nazaj.
Osemmesečni dojenček se z veseljem opira z nogami ob podlago, ker pa še ne more sam nositi svoje teže, potrebuje vašo pomoč in oporo. V tem pokončnem položaju rad ritmično krči kolena, kot da bi poskakoval. Oba se bosta razgibala ob igri »urno na konjiča« - otroka posadite na koleno in se igrajte, da je to konjiček, zraven lahko zapojete še pesmico (diči, diči, diča, urno na konjiča …).
Ponudite mu skodelico za malčke, takšno, z nastavkom za pitje in z utežjo na dnu, da se skodelica ne prevrača. Z njo bo pričel že kmalu dobro piti. Vse manj bo polival, tudi kadar pije iz kozarca. Dojenček naj bi že prespal vso noč brez prebujanja. (Po izkušnjah staršev pa vso noč spijo le redki otroci te starosti). Dojenček naj bi se do tega meseca že naučil, kako sam zaspi v svoji posteljici. To pomeni, da ne zaspi v naročju, s pomočjo dojenja ali nošenja. Dovolj naj bo, če ste tiho prisotni v sobi.
Dojenček se je že zmožen obrniti tudi s trebuha na hrbet. Kadar želi doseči kakšen predmet, zmore spremeniti položaj telesa. Igračo prime s prsti in palcem. Zelo rad tolče z enim predmetom ob drugega.
Škatlo ali košaro napolnite z različnimi naključnimi stvarmi (seveda takšnimi, ki so varne za vašega osemmesečnega dojenčka).
Pomembno je vedeti: Razvoj je individualen
Gibljivost in razvoj dojenčka se med seboj razlikujeta. Do približno tretjega meseca starosti naj bi normalni razvoj potekal enotno in približno enako za vsakega dojenčka. Pozneje pa se v razvoju dojenčkov pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak.
Če se vam zdi, da je gibalni razvoj vašega otroka kljub vsemu prepočasen, zaupajte svojemu instinktu. Vaš dojenček pričenja odkrivati svoje telo, kar mu prinaša veliko sprememb. Še vedno se uči kontrolirati mišice, ki jih zdaj že uporablja po svoji volji, kar zahteva veliko koordinacije. Prične se namensko gibati, med ležanjem na trebuhu je njegova glava dvignjena, ob tem pa se opira na komolce in že lahko prijema manjše predmete. Obračati se prične v obe smeri (hrbet-trebuh, trebuh-hrbet), kratek čas pa lahko tudi že sedi, čeprav vam priporočam, da ga v ta položaj še ne silite, če se ne posede sam. Ves čas morate biti na preži, da v dosegu nima nevarnih predmetov, ki bi jih dal v usta. Dojenček lahko prične izgubljati zanimanje za svoje roke, saj postaja vedno bolj mobilen, zaradi česar lahko zdaj raziskuje tudi druge stvari. Prične se odrivati po trebuhu, premikati po ritki ali plaziti.
Otrokov gibalni razvoj bo v prihodnjih nekaj mesecih potekal izredno hitro. Zdelo se vam bo, da se vsak dan nauči nekaj novega. V primeru, da katere od navedenih stvari ne zmore narediti, počakajte nekaj tednov in videli boste, kaj se bo zgodilo.