Dojenje predstavlja optimalno izbiro hranjenja dojenčka, saj ima številne prednosti tako za zdravje otroka kot matere. Kljub temu pa številne študije kažejo na upad odstotka dojenih otrok. Da bi spodbudili, zaščitili in varovali dojenje, je Svetovna zdravstvena organizacija leta 1981 izdala Mednarodni kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka. Ta kodeks omejuje nepravilno oglaševanje proizvodov mlečnih formul in promovira dojenje kot najboljšo izbiro prehranjevanja otrok, hkrati pa zagotavlja, da je trženje nadomestkov materinega mleka podprto z ustreznimi in znanstveno utemeljenimi informacijami. Namen diplomskega dela, katerega izsledke predstavljamo, je bil ugotoviti prisotnost kršitev tega kodeksa v slovenskih revijah za nosečnice in matere ter v revijah za zdravje. Analiza 24 oglasov je razkrila kar 112 kršitev Kodeksa, kar nakazuje na obsežno problematiko na tem področju.
Zakaj je dojenje tako pomembno?
Dojenje je več kot le način hranjenja; je temelj za zdrav razvoj otroka in dobro počutje matere. Materino mleko je idealen vir hrane, saj nudi vse hranilne snovi, ki jih dojenček potrebuje za zdrav razvoj. Poleg tega vsebuje protitelesa, ki ščitijo dojenčka pred pogostimi otroškimi boleznimi, kot so driska in pljučnica, znižujejo tveganje za bolezni dihal, vnetja srednjega ušesa ter preprečujejo karies. Dojenje je varna, enostavna za uporabo in ekonomsko dostopna oblika hranjenja. Za matere dojenje znižuje tveganje za raka na prsih in jajčnikih ter zmanjšuje tveganja, povezana s povišanim krvnim tlakom. Če dojenje steče brez težav, pozitivno vpliva tudi na duševno zdravje matere.
Okoljski vidiki dojenja
Poleg neposrednih koristi za zdravje, dojenje prinaša tudi pomembne okoljske prednosti. Materino mleko je naravni obnovljivi vir, ki se tvori in pretaka brez onesnaženja, nepotrebne embalaže ali odpadkov. V nasprotju s tem proizvodnja, promet in priprava adaptiranega mleka ter stekleničk zahtevajo ogromne količine vode, goriva, stekla, plastike in gume, kar ustvarja znatne količine smeti in prispeva k onesnaževanju okolja. Pridobivanje živalskega mleka ali surovin za izdelavo nadomestkov materinega mleka pušča svoj ogljični odtis, saj proizvodnja vključuje živali, vodo, energijo ter obdelovalne površine za pašnike ali pridelovanje krme. Z dojenjem torej varujemo naravne vire in zmanjšujemo obremenitev okolja.
Izboljšanje hranjenja otrok: Mednarodni kodeks in njegova vloga
Mednarodni kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka je bil sprejet z namenom zaščite in spodbujanja ustreznega hranjenja dojenčkov in malih otrok. Kodeks poziva k prepovedi neposrednega trženja nadomestkov materinega mleka in pripomočkov za hranjenje, ter določa primerne načine za javno poučevanje o prehranjevanju dojenčkov. Glavni namen Kodeksa je zagotoviti varno in ustrezno prehrano za vse dojenčke, ne pa prisiliti žensk k dojenju proti njihovi volji. Kodeks ščiti in zagotavlja nepristransko izbiro izdelkov tudi za dojenčke, hranjene z mlečno formulo, ter jim omogoča izbiro, podprto z znanstvenimi dokazi, kar ščiti otrokovo zdravje.
Po priporočilih naj bi bili dojenčki izključno dojeni šest mesecev. Po tej starosti se nadomestki materinega mleka lahko uporabljajo kot dopolnilo ali nadomestek dela mlečne prehrane. Proizvodi, ki se dajejo otrokom, ne smejo biti predmet donacije, saj bi to lahko povzročilo odvisnost od mlečne formule tudi v primerih, ko ni nujno potrebna. Vsi proizvodi morajo biti kakovostni in primerno shranjeni.
Kršitve Kodeksa v slovenskih revijah
Kljub jasnim določbam Mednarodnega kodeksa, analiza slovenskih revij za nosečnice, matere in zdravje razkriva zaskrbljujoče število kršitev. Te kršitve se nanašajo na različne vidike oglaševanja, ki lahko zavajajo starše in spodkopavajo dojenje. Med najpogostejše kršitve spadajo:
- Neprimerno oglaševanje: Oglasi ne smejo sugerirati, da je hranjenje po steklenički enakovredno ali boljše od materinega mleka. Izdelki za dojenčke in majhne otroke se ne smejo oglaševati kot primerni za otroke pred šestim mesecem starosti, prav tako jih oglaševalci ne smejo prikazovati s stekleničko ali seskom. Izdelki ne smejo biti predstavljeni kot nadomestek materinega mleka, njemu primerljivi ali celo kakovostnejši.
- Zavajajoče informacije: Informacije v oglasih smejo biti le znanstvene in strokovne ter morajo posredovati potrebne informacije o pravilni uporabi živil. Navajanje informacij, ki so zavajajoče in niso znanstveno podprte, je prepovedano.
- Neprimerna promocija: Razdeljevanje vzorcev v maloprodajnih trgovinah za spodbujanje potrošnikov k nakupu hrane za dojenčke je prepovedano. Prav tako je prepovedano dajanje brezplačnih vzorcev nadomestkov materinega mleka materam, njihovim družinam in zdravstvenim delavcem.
- Podarjanje materialov z logotipi: Podjetja pogosto podarjajo lepo oblikovana informativna gradiva, plakate, koledarje ali uporabne izdelke, kot so pisala ali tabele rasti, ki pa vsebujejo njihove logotipe in služijo oglaševanju izdelkov. Čeprav so ta gradiva lahko uporabna, pogosto spodkopavajo dojenje.
- Sponzoriranje in vpliv na zdravstvene delavce: Podjetjem je prepovedano izvajati poučevanje staršev. Prav tako naj podjetja pri zdravstvenih delavcih ne spodbujajo konflikta interesov, na primer s sponzoriranjem strokovnih in znanstvenih srečanj.
- Oglaševanje na družbenih omrežjih: Veliko vlogo pri promociji živil za najmlajše imajo tudi družabna omrežja in vplivneži, s pomočjo katerih lahko blagovne znamke otroške hrane pridobijo verodostojnost in se tesno povežejo s svojim ciljnim občinstvom.
Strokovnjakinja za dojenje v Nebraski deli vse, kar morate vedeti o testiranju formule
Posledice nepravilnega oglaševanja
Neprimerne oglaševalske prakse pri živilih za dojenčke in malčke pomembno vplivajo na vedenje staršev. To lahko prinaša škodljive zdravstvene posledice za otroke. Intenzivno oglaševanje otroške hrane zmanjša delež izključnega dojenja ali skrajša celotno obdobje dojenja. Ženske se ne morejo informirano odločiti o hranjenju svojega dojenčka, če dobivajo pristranske in napačne informacije. Tudi dobro informirane ženske ne bodo imele osebne in socialne podpore, potrebne za dojenje, če ustrezne informacije in zdravstvena vzgoja o dojenju ne dosežejo celotne družbe. Slabo informirane družine, prijatelji in zdravstveni delavci lahko spodkopljejo samopodobo celo dobro informirane ženske.
Uvajanje goste hrane in strah pred alergijami
Dojenje, uvajanje goste hrane in strah pred alergijami so teme, pri katerih se starši najpogosteje srečujejo z nasprotujočimi si informacijami. Pediatrinja dr. Larisa Kragelj poudarja, da dojenje še vedno velja za optimalno izbiro hranjenja dojenčka do šestega meseca starosti, vendar je najpomembnejše, da sta z načinom hranjenja zadovoljna tako mama kot otrok. Če dojenje predstavlja prevelik stres ali ne steče, dodatni pritisk ni rešitev. V takšnih primerih je smiselno poseči po mlečni formuli. Vsak podoj in vsaka kapljica materinega mleka je koristna.
Smernice za uvajanje goste hrane so danes manj toge kot nekoč. Če otrok opazuje, ko jemo, ali se celo razburi, ker ne dobi ničesar, je to lahko znak, da je pripravljen. Priporočilo ostaja, da začnemo z zelenjavo, saj so okusi blažji in manj alergeni. Med sedmim in devetim mesecem je tako imenovano zlato okno za uvajanje različnih tekstur. Pasiranje naj traja čim krajši čas. V prvem letu življenja otrokovi prebavni in presnovni sistemi še dozorevajo, zato nekatera živila niso primerna. Dodani sladkor in sol v tem obdobju nista priporočljiva. Kravje mleko kot samostojen napitek v prvem letu ni primerno, saj ne zadosti vsem prehranskim potrebam dojenčka. Manjše količine mlečnih izdelkov, kot sta jogurt ali skuta, se lahko postopno uvajajo po šestem mesecu.
Vloga zdravstvenih delavcev
Zdravstveni delavci kot posamezniki in skupina lahko zaščitimo dojenčke in njihove matere pred trženjem nadomestkov, ki ovirajo dojenje. Ključnega pomena je, da so sami dobro informirani o določbah Mednarodnega kodeksa in da aktivno nasprotujejo kršitvam. Cvetka Skale, predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, poudarja: »Svetujem mamici, naj verjame v svoje dojke, da so zmožne ustvariti toliko mleka, kot ga njihov otrok potrebuje. In naj verjame v otroka, da je to sposoben popiti. Na svetu ni bilo in še ni mlečne formule, ki bi povsem nadomestila materino mleko.«
Zaključek
Veliko število kršitev Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka v slovenskih revijah za nosečnice, matere in zdravje je zaskrbljujoč pokazatelj, da trženje teh izdelkov še vedno pogosto poteka na način, ki ni v skladu z namenom kodeksa. To lahko negativno vpliva na odločitve staršev glede hranjenja svojih otrok in spodkopava prizadevanja za spodbujanje in varovanje dojenja. Potrebna so nadaljnja prizadevanja za ozaveščanje tako staršev kot ponudnikov medijev o pomenu spoštovanja kodeksa ter za strožji nadzor nad oglaševalskimi praksami.
tags: #oglasevanje #izdelkov #za #dojenje