Mlečni zobje pri otrocih predstavljajo pomemben del njihovega razvoja, saj so prvi zobje, ki so nujno potrebni pri razvoju zobnih lokov in za vzdrževanje ravnovesja v ustni votlini. Pogosto se zmotno misli, da jih zaradi dejstva, da niso trajni, ni treba popravljati in negovati. Ta napačna predpostavka lahko vodi do številnih težav, ki vplivajo ne le na trenutno zdravje otroka, temveč tudi na prihodnost njegovih stalnih zob. Zato je ključnega pomena poznati obdobje, kdaj nastanejo in kdaj je čas, da izpadejo, da bi se izognili morebitnim zapletom.
Vloga mlečnih zob v otrokovem razvoju
Vloga mlečnih zob je večplastna in bistvena za celosten razvoj otroka. Zagotavljajo nemoteno žvečenje hrane, kar je ključno za pravilno prebavo in vnos hranil. Prav tako sodelujejo pri pravilnem razvoju govora, saj pomagajo pri izgovarjanju določenih glasov. Pri otrocih so mlečni zobje tudi vodilna nit za bodoče stalne zobe, saj držijo prostor zanje v čeljusti. Z nego mlečnih zob in ohranjanjem njihovega zdravja otrokom zagotovimo prostor za kasnejšo pravilno postavitev stalnih zob. S tem omejimo tveganje za nastanek zobne utesnjenosti, kar pomeni pomanjkanje prostora za pravilno izraščanje stalnih zob. Mlečni zobje sodelujejo tudi pri pravilnem razvoju čeljustnega sklepa, ki je ključen za pravilno delovanje čeljusti.
Značilnosti in časovnica izraščanja mlečnih zob
Zaradi svoje bele barve jih imenujemo „mlečni“. Vsak otrok ima skupno 20 mlečnih zob, ki vključujejo 4 zgornje in spodnje sekalce, zgornje in spodnje podočnike, zgornje in spodnje enice ter druge kočnike. V mlečnem zobovju ni ličnikov; namesto mlečnega kočnika izraste stalni ličnik. To je v nasprotju s številom stalnih zob, ki jih imamo v odrasli dobi 32.
Mlečni zobje se začnejo oblikovati že v 6. tednu nosečnosti, medtem ko se njihovo izraščanje običajno začne okoli 6. meseca po rojstvu in konča okoli 30. meseca starosti. Starost otrok pri izraščanju mlečnih zob je sicer različna; večinoma mlečni zobje izraščajo med četrtim mesecem in drugim letom starosti.
Izraščanje mlečnih zob: izzivi in rešitve
Izraščanje mlečnih zob se lahko pojavi neopazno v ustni votlini, včasih pa povzroča nelagodje, kot so oteklina in bolečina, prekomerno slinjenje, rahlo povišana temperatura in jok. Če izraščanje zob povzroči povišanje telesne temperature, se je priporočljivo posvetovati s pediatrom, ki vam lahko predpiše zdravila za zmanjšanje bolečine. Obdobje izraščanja zob je lahko naporno tako za otroka kot za starše. Otroka je namreč težko potolažiti, ob tem pa zaradi otrokovega prebujanja starši pogosto manj spijo. Seveda so reakcije otrok na izraščanje zob različne; nekaterim bodo zobki pokukali na plano hitro, tako da boste to komaj opazili.
Mlečni zobje so lahko "neprijazni" tudi pri dojenju. Številne mamice so med dojenjem namreč občutile, kako jih je ugriznil mali zobek. Starši v tem obdobju pogosto uporabljajo različne metode, ki bi otrokom pomagale in omilile bolečino. Zobozdravniki svetujejo, da se otrokom omogoči grizenje grizal, ki so nekoliko ohlajena v hladilniku. Za grizenje se dojenčkom lahko ponudi tudi nekoliko trše sadje (jabolko) ali zelenjava (korenje). Dlesni jim lahko zmasira tudi očkov ali mamin prst. Stare vraže sicer svetujejo mazanje z vinom in mnoge druge neobičajne metode, vendar se je tem bolje izogniti in slediti strokovnim nasvetom.
Pomembno je, da se otroka na obisk zobozdravnika pripravi na njemu razumljiv način. Ne omenjajte mu, da ga ne bo bolelo, ker ga bo že zaradi tega postal strah. Če mu boste pojasnili, da gresta k zobozdravniku pogledat zobe in da tja hodijo vsi, bo čisto dovolj. Če se bo otrok na prijeten način seznanil z zobozdravnikom in zobozdravniško ordinacijo, potem bo tudi v kasnejših letih brez težav hodil na preglede.
Kdaj in kako poskrbeti za nego mlečnih zob?
Kljub temu, da so mlečni zobje začasni, je njihova nega ključnega pomena. Karies in druge zobne bolezni napadejo tudi prve zobe, zato je pomembno, da mlečni zobje ostajajo zdravi. Uporabljata naj se zobna ščetka in zobna pasta, ki sta primerni starosti otroka. Na ščetko nanesite majhno količino zobne paste, največ v velikosti graha. Kljub temu, da smo starši pogosto utrujeni, je otroke treba nadzirati in jim pri čiščenju pomagati. Tudi pri otrocih je treba uporabljati zobno nitko. Uvajanje tega načina čiščenja naj poteka na igriv način.
Pomembno je, da očistite vse zobne površine. Mlečne zobe je treba ščetkati dvakrat na dan, do vstopa v šolo pa naj starši vsaj enkrat na dan prevzamejo temeljito ščetkanje otrokovih zob. Zobozdravniki pogosto opažajo, da si številni odrasli zobe čistijo preveč odločno, pri otroških zobeh pa se starši bojijo, da bi malčke poškodovali in jih z zobno ščetko samo božajo po zobeh. Mlečne zobe umivajte z nekoliko večjim pritiskom kot običajno, na svojih zobeh pa pritisk zmanjšajte.
Še vedno krožijo govorice, da je fluorid v zobnih kremah škodljiv za zdravje. Mnogi starši se zato sprašujejo, ali je za mlečne zobe varnejša zobna krema brez fluorida. A zobozdravniki trdijo, da je ta skrb neutemeljena, saj je fluorid ena najbolje raziskanih snovi na svetu. Nekatere države ga dodajajo celo pitni vodi. Izjemno učinkovito zavira razvoj zobne gnilobe. Kot na svoji spletni strani poudarja Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), bi si s fluoridom škodovali le, če bi ga zaužili v zelo velikih količinah. Odrasla oseba bi na primer morala pojesti 2-3 tube zobne kreme. Zanj velja isto kot povsod drugje - strupenega ga naredi prevelik odmerek. Tudi če otroci še ne znajo izpljuniti zobne kreme, to ni nič hudega. Predvideva se, da pogoltnejo približno med 20 in 40 % zobne kreme. Če jim ne dajemo dodatnih tablet s fluoridom, je to neškodljivo, pojasnjujejo strokovnjaki. Vendar pa fluorid v obliki tablet ni potreben. V preteklosti je bila to običajna praksa - še preden so se pojavili prvi mlečni zobje. Ideja je bila, da bi se na ta način sklenina preventivno okrepila že med oblikovanjem zoba v čeljusti. Danes vemo, da je lokalni učinek, npr. pri ščetkanju zob z zobno kremo s fluoridom, veliko pomembnejši, zato zobozdravniki priporočajo uporabo otroške zobne kreme, ki vsebuje fluorid. Fluorid je najprimernejši način zdravljenja zlasti pri fluorozi zob. Tu gre za motnje kalcinacije, ki se večinoma pojavljajo pri stalnih zobeh, vendar pa se lahko pojavijo tudi prej. Pri mlečnih zobeh so največkrat prizadeti zadnji molarji. Včasih je videti, kot da se je na zob prilepil košček čokolade ali ostanek hrane. Zob je pogosto zelo občutljiv tudi pri ščetkanju. Svetujemo, da si dvakrat na dan očistite zobe s ščetko, ki vsebuje fluorid (1000 ppm). Starši se lahko s svojim zobozdravnikom pogovorite tudi o tem, ali je priporočljivo zdravljenje s fluoridnim lakom.
Zdravljenje mlečnih zob: ko karies napreduje
Mlečni zobje imajo manj mineralizirano zobno tkivo, zato so manj odporni na delovanje kislin, ki so stranski produkt bakterij. Zato zobna gniloba na njih hitro napreduje. Mlečne zobe popravljamo tako kot stalne zobe. Če pa je karies napredoval do živca, je potrebno zdravljenje koreninskega kanala. Postopek pri mlečnih zobeh je sicer nekoliko drugačen kot pri stalnih zobeh. Puljenje pokvarjenih mlečnih zob ni priporočljivo, saj mlečni zobje hranijo prostor za stalne zobe. Če pa je karies zelo napredoval in povzroča bolečino, je lahko popravilo karioznih mlečnih zob ključno, tudi če otrok v tem trenutku ne čuti bolečine. Mlečni zobje namreč držijo prostor za stalne zobe, ki se razvijajo pod njimi. Če mlečni zobje izpadejo prezgodaj zaradi napredovale zobne gnilobe - kariesa, lahko to povzroči težave s pravilnim razvojem stalnih zob. Zadnji mlečni zobje se zamenjajo s stalnimi med 12. in 13. letom starosti.
Za neboleče delo pri popravilu zob obstajata površinska in lokalna anestezija, ki se vedno bolj uporablja za brez bolečinsko delo pri otrocih.
Kako naj umivam zobe svojemu otroku? (od 6 mesecev do 7 let) | NHS
Izpadanje mlečnih zob: naraven proces in možne težave
Mlečni zobje običajno začnejo izpadati med 6. in 13. letom starosti, ko se izraščanje stalnih zob začne počasi. Najprej se začnejo rahlo tresti, nato vedno bolj, dokler ne izpadejo. Izguba zob običajno ne povzroča zapletov. Takoj, ko se zobek začne premikati, naj starš prosi otroka, naj ga premika naprej in nazaj in ga na koncu izpuli.
V nekaterih primerih se izpadanje mlečnih zob začne prej. Vzroki so lahko poškodbe ali karies na mlečnih zobeh. V nekaterih drugih primerih se mlečni zobje nikakor nočejo majati, čeprav bi morali. Pomembno je, da mlečne zobe ohranjamo zdrave, da bodo mlečni zobje, nato pa tudi stalni zobje ostali zdravi v čisti ustni votlini.
Če mlečni zobje ne izpadejo, stalni pa popolnoma izrastejo, govorimo o zaostalih mlečnih zobeh, kar je precej pogosto zlasti pri psih nekaterih manjših pasem. Zaostali mlečni zobje motijo izraščanje stalnih zob (ni prostora za izraščanje stalnih zob v pravilen položaj), kar pogosto povzroča nepravilen ugriz. Prav tako se zaradi natlačenosti zob na zobeh nabira več zobnih oblog, kar vodi v vnetje dlesni in propad obzobnih tkiv.
V katerem vrstnem redu mlečni zobje izpadejo? Mlečni zobje običajno izraščajo po ustaljenem vrstnem redu, in sicer od 6. meseca naprej. Med 6. in 12. mesecem izrastejo prvi, med 9. in 16. mesecem drugi sekalci. Podočniki na plano pokukajo med 13. in 19. mesecem, prvi kočniki med 24. in 24. mesecem, drugi kočniki pa med 20. in 33. mesecem. Prvi stalni zobje se pojavijo pri približno šestih letih. Izraščanje stalnih zob se nadaljuje do konca pubertete. Veliko pozneje izraščajo zlasti modrostni zobje, običajno med 17. in 25. letom starosti.
Nesreče z mlečnimi zobmi: kaj storiti?
Kaj storiti v primeru nesreče z mlečnim zobom? Ni pomembno, ali je mlečni zob zrahljan, ali se je delček odlomil ali pa se je zob premaknil - kaj je treba storiti v primeru nesreče z mlečnim zobom? Če je zobek zelo majav, obstaja nevarnost aspiracije (vdihavanja v pljuča), je običajno edina rešitev odstranitev mlečnega zoba.
Če je zob zlomljen, je izbira zdravljenja vedno odvisna od velikosti zloma. Če je odlomljen majhen del, tega običajno ne zdravijo, v nasprotnem primeru pa je treba zob pokriti ali zdraviti s plastičnim opornikom. Če je živec odprt in iz zoba teče kri ali če je zob popolnoma zlomljen ali razcepljen, je včasih edina rešitev, da ga odstranijo.
Če je primarni zob po zobni nesreči popolnoma izruvan, je treba najprej preveriti, ali je izruvan v celoti, tj. ali je korenina še vedno pritrjena. Če je mlečni zob po nezgodi popolnoma izbit, ga ne smemo ponovno vstaviti (presaditi), saj je nevarnost poškodbe zobnih zarodkov naslednjih zob prevelika. Alveola (zobna votlina) se napolni s krvjo in se v enem tednu sama zaceli. Včasih pa je zob vbit v čeljust (intruzija) in ni več viden. Izmaknjeni mlečni zob bi takrat povzročil mehanske poškodbe stalnega zoba. Za izključitev tega primera je potrebna rentgenska preiskava.
Lahko siv mlečni zob spet postane bel? Ena od možnih posledic poškodbe mlečnega zoba je temna obarvanost prizadetega zoba, ki običajno ne zahteva zdravljenja. Siva obarvanost je primerljiva s hematomom (modrico) in lahko sčasoma ponovno zbledi. Če pa se čez nekaj časa na prekrivni dlesni pojavi majhen rumen gnojni mehurček (fistula), to kaže na vnetje, ki lahko poškoduje stalni zob, zato sta nujno potrebna pregled pri zobozdravniku in zdravljenje.
Pedontolog: specialist za otroške zobe
Če imate skrb glede zdravja mlečnih zob vašega otroka, ga lahko odpeljete na pregled k otroškemu zobozdravniku ali k pedontologu. Pedontologi so specialisti, posebej usposobljeni za zobozdravstvene preglede in zdravljenja zob otrok do treh let starosti. Zobozdravnik bo na pregledu pregledal otrokove mlečne zobe in ocenil ali gre za njihovo pravilno rast ter opazil in starše opozoril na škodljive otrokove navade.
Če je izraščanje mlečnih zob neopazno, lahko počakate, da popolnoma izrastejo. Potem povsem zadostuje kratek, vsakoletni pregled. Za preprečevanje zobne gnilobe pri mlečnih zobeh so namreč veliko pomembnejše tri stvari: uporaba zobne kreme, ki vsebuje fluorid, umivanje zob dvakrat na dan in prehrana z malo sladkorja.