Vatikanski pogledi na rojevanje otrok in družinsko načrtovanje so kompleksni in se pogosto soočajo z različnimi interpretacijami v sodobni družbi. Papež Frančišek, kot 266. naslednik apostola Petra, je v svojem pontifikatu večkrat nagovoril vprašanja, povezana z družino, spočetjem in vzgojo otrok. Njegovi izreki in nauki odražajo globoko zakoreninjeno prepričanje o svetosti življenja in pomenu odgovornega starševstva, ki pa se ne sme omejevati le na biološko reprodukcijo, temveč zajema tudi duhovno in moralno rast posameznika ter družbe.
Odgovorno starševstvo in načelo "ne kot zajci"
Med sproščenim pogovorom z novinarji na letalu, s katerim se je vračal z enotedenske turneje po Aziji, je papež Frančišek izpostavil pomembnost načela odgovornega starševstva. Ob tem je pripomnil, da nekateri verjamejo, da morajo biti kot zajci, če želijo biti dobri katoliki. S to prispodobo je ciljal na zmotno prepričanje, da je edini način, kako biti dober vernik, v čim bolj množičnem rojevanju otrok, ne glede na okoliščine. Papež je poudaril, da je bistveno pomembnejše spoštovati načelo odgovornega starševstva.
V povezavi s tem je pojasnil, da je nedavno v cerkvi okaral žensko, ki mu je zaupala, da pričakuje osmega otroka, potem ko jih je sedem rodila s carskim rezom. Njegova skrb je bila usmerjena v dobrobit tako matere kot otrok. Vprašanje, ki ga je postavil ženski - "Želite za seboj pustiti sedem sirot?" - je odražalo njegovo skrb za realne posledice prevelikega števila nosečnosti za zdravje matere in njeno sposobnost skrbi za obstoječe otroke. Novinarjem je dejal, da je to po njegovem mnenju izzivanje Boga. Pojasnil je, da čeprav ženska izraža vero v Boga, "nam je Bog dal sredstva, da smo odgovorni". To pomeni, da imamo ljudje svobodno voljo in razum, s katerima lahko sprejemamo odločitve, ki so v skladu z božjo voljo in našimi zmožnostmi.
Svetost življenja in nasprotovanje umetni kontracepciji
Papež Frančišek je večkrat poudaril, da je ustvarjanje novega življenja del zakramenta svetega zakona. Hkrati pa je med obiskom na Filipinih odločno zagovarjal stališče o nasprotovanju umetni kontracepciji. To stališče izhaja iz nauka Cerkve o naravnem načrtovanju družine, ki poudarja dostojanstvo človeške spolnosti in njeno povezanost z ljubeznijo ter ustvarjanjem novega življenja. Cerkev verjame, da umetna kontracepcija ločuje spolni akt od njegovega naravnega cilja - ustvarjanja potomstva - in da s tem zmanjšuje njegovo notranjo vrednost.
Hkrati pa je pomembno razumeti, da nasprotovanje umetni kontracepciji ne pomeni nujno pozivanja k brezglavemu rojevanju otrok. Papeževa skrb je usmerjena v celostno dobrobit družine, kar vključuje tudi odgovorno načrtovanje družine ob upoštevanju naravnih metod, ki spoštujejo božji načrt.
Krst otrok in pomen vere kot dediščine
Papež Frančišek je v Sikstinski kapeli podelil zakrament svetega krsta 32 otrokom, med katerimi je bilo 18 deklic in 14 dečkov. Med novokrščenci so bili večinoma novorojeni otroci vatikanskih sodelavcev. Zanimivo je, da se je prvič zgodilo, da je bil med njimi tudi otrok para, ki ni cerkveno poročen. Starša, vojak italijanske vojske in uradnica pri italijanskih karabinjerjih, sta bila poročena le civilno. Njuna prošnja za krst drugega otroka je bila uslišena, kar kaže na papeževo odprtost in milost, tudi do tistih, ki ne izpolnjujejo vseh cerkvenih zakonskih pogojev.
Med bogoslužjem je sveti oče poudaril, da je vera najlepša in najpomembnejša dediščina, ki jo starši lahko predajo svojim otrokom. »Vedno pomislite na to, kako boste vero prenašali na svoje otroke.« Vsak krst pomeni neprekinjeno verigo posredovanja vere vse od rojstva Jezusa Kristusa in vsak otrok je člen v tej verigi. Frančišek je poudaril, da je Jezus pred odhodom v nebesa ljudem naročil, naj gredo po svetu in krščujejo ljudi v imenu evangelija. Ta nauk poudarja pomen cerkvenih obredov in prenosa vere skozi generacije.
Papeževa osebna zgodba in vrednote
Jorge Mario Bergoglio, danes papež Frančišek, se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu v družini priseljencev z italijanskimi koreninami. Njegov oče Mario je bil železničar, mati Regina pa gospodinja. Odraščal je v delavski družini s še štirimi brati in sestrami. Njegova prva poklicna izbira sicer ni bil duhovniški poklic, saj je diplomiral s področja kemijske tehnologije. Bil je ljubitelj nogometa in je rad plesal tango. Sam pravi, da je bil dvakrat do ušes zaljubljen, a da morda na drugi strani ni bilo ustreznega odziva.
Pozneje se je odločil za duhovništvo in se vpisal v semenišče. Po prvih redovnih zaobljubah je študiral filozofijo, nato pa poučeval književnost in psihologijo. Med letoma 1967 in 1970 je študiral in dokončal teologijo. Po večletnih obveznostih v Argentini je nadaljeval študije v Nemčiji, kjer je doktoriral.
Papež Frančišek mladoporočencem: Vsaka družina ima neprecenljivo moč in pomen za človeštvo
Po vrnitvi v Argentino je postal škof, nadškof in leta 2001 kardinal. 13. marca 2013 je bil na konklavu izvoljen za 266. papeža Rimskokatoliške cerkve. Izbral si je ime Frančišek, po svetem Frančišku Asiškem, ki je zanj simbol uboštva, miru in ljubezni do stvarstva. Papež Frančišek je tako postal prvi papež iz Družbe Jezusove (jezuit), prvi iz Amerike in s tem prvi neevropski papež v novem veku.
Njegovo papeževanje zaznamujejo skromnost, prizadevanje za pravično družbo in poudarek na usmiljenju. Odrekel se je škofovski rezidenci in živel v majhnem stanovanju, uporabljal je javni prevoz in si sam kuhal. Te vrednote je poudarjal tudi kot papež, kar se odraža v njegovi izbiri imena in gesla "Miserando atque eligendo" (Izvoljen po usmiljenju).
Izjava o usmiljenju in odgovornost
Papež Frančišek v svojem učenju in govorih redno izpostavlja pomen usmiljenja. Poudarja, da usmiljenje ni zgolj abstraktna beseda, temveč "stil življenja". Če parafraziramo svetega apostola Jakoba, lahko rečemo: »Usmiljenje brez del je v sebi mrtvo.« Kar usmiljenje naredi živo, je njegov stalni dinamizem, da gremo naproti potrebam in pomanjkanju tistih, ki se nahajajo v duhovni in materialni stiski. Usmiljenje ima oči, ki vidijo, ušesa, ki slišijo, roke, ki dvigujejo. Vsakdanje življenje nam omogoča, da se z rokami dotaknemo mnogih stisk najrevnejših in najbolj preizkušanih oseb.
Papež opozarja na nevarnost brezbrižnosti, ki nas lahko naredi za hinavce in vodi v "duhovno spanje", kjer je duša neobčutljiva, življenje pa nerodovitno. Ljudje, ki gredo mimo, ne da bi se zavedali potreb drugih, "ne živijo, da bi služili, ne služijo življenju". To sporočilo je še posebej pomembno v kontekstu razmišljanja o rojstvu otrok in skrbi za družino. Odgovorno starševstvo zahteva odprto srce, ki je sposobno videti potrebe drugih in ukrepati v skladu z njimi.
Leto usmiljenja in družina
Papež Frančišek je z bulo "Misericordiae vultus" (Obličje usmiljenja) 11. aprila 2015 napovedal izredno jubilejno leto usmiljenja. V njej je zapisal, da je "naznanil izredni jubilej usmiljenja kot ugoden čas za Cerkev, da še močneje in učinkoviteje pričuje vernikom". Sveto leto se je začelo 8. decembra na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja, saj ta praznik nakazuje, kako deluje Bog že od samih začetkov naše zgodovine. Bog odgovarja na težo greha s polnostjo odpuščanja.
V kontekstu družine je papež že pred tem sklical izredno (2014) in redno (2015) zasedanje škofovske sinode o družini. Na teh sinodah so se škofje pogovarjali o izzivih sodobnih družin, o vlogi vere v družini in o tem, kako Cerkev lahko bolje podpira zakonce in starše. Papež Frančišek je bil tudi zagovornik ekumenskega dela in se je srečal s patriarhom Bartolomejem I. ter ruskim patriarhom Kirilom.
Kultura blaginje in zavrnitev otrok
Med posebno mašo za pare, ki so poročeni od 25 do 60 let, je papež Frančišek poudaril, da je ključno za uspešen zakon imeti otroke. Okrcal je t. i. kulturo blaginje, ki je po njegovem mnenju ljudi prepričala, da je bolje, da se ne razmnožujejo, ampak si raje omislijo domačo žival. Papež je nezadovoljen, ker ljudje zdaj mislijo, da je bolje, da so brez otrok, ker potem lažje potujejo, imajo hišo na podeželju in so brez skrbi. "Ljudje naj imajo raje majhnega psa ali dve mački," je papež opisal razmišljanje v kulturi blaginje.
A papež je prepričan, da se poročenim parom, ki nočejo imeti otrok, ne obeta nič dobrega. Napovedal je, da jih čaka starost, polna zagrenjenosti in osamljenosti. "Sčasoma se zakonca postarata v osamljenosti in sta zagrenjena," je povedal papež. Parom je dejal, da je ravno razmnoževanje ena od treh točk, ki so ključne za uspešen zakon. Ostali dve sta zvestoba in vztrajnost. Dodal je, da morajo biti pari vztrajni v ljubezni, saj nas ta reši, ko imamo težave.
Boj proti korupciji in vrednost športa
Papež Frančišek se je v pogovoru dotaknil tudi teme korupcije v evropskih visokih političnih krogih. Poudaril je, da smo vsi grešniki, vendar pa je pomembno razločevati med grehom in pokvarjenostjo. "Grešniki, ja. Pokvarjenci, nikoli. Danes se hitro zdrsne iz greha v pokvarjenost, zato tega ne smemo tolerirati." Korupcija namreč povzroča gnitje duše.
Pogovor seveda ni zaobšel svetovnega nogometnega prvenstva. Papež je zmagovalcem zaželel, naj zmago živijo s ponižnostjo, tistim, ki ne bodo zmagali, pa naj to živijo z veseljem. Največja vrednota ni zmagati ali ne zmagati, temveč igrati dobro, igrati čisto. Spodbujal je k športnemu duhu in poudaril ljubiteljsko razsežnost športa. "Šport človeka naredi plemenitejšega," je dejal.
Misionarska narava Cerkve in skrb za bolne otroke
Papež Frančišek je ob skoraj desetih letih svojega pontifikata dejal, da izpolnjuje tisto, kar so kardinali povedali pred konklavom. Ena od najbolj vidnih stvari je "ekonomsko čiščenje" in preprečevanje slabih stvari na področju ekonomije. Še posebej pa je poudaril misijonarnost in oznanjevanje evangelija: "To je pomembno. Lahko imamo zelo organizirano kurijo, zelo organizirano župnijo, zelo organizirano škofijo, toda če ni misijonarskega duha, če se tam ne moli, potem stvari ne gredo dobro."
Kar se svetega očeta najgloblje dotakne, so bolni otroci: "Ko vidim otroka v invalidskem vozičku, ko vidim bolnega otroka, ko mi otroka pripeljejo, ker umira - to se me dotakne." Vprašanje Dostojevskega "zakaj trpijo otroci" je skrivnost, a ta skrivnost te približa Bogu. Ena najlepših stvari je pobožati otroka in ostarele.
Bogečerjevo sporočilo in poziv k zmernosti
Na sveti večer je papež Frančišek spomnil na trpljenje otrok na vojnih območjih in med begunci. Božič ne bi smel biti praznik, na katerega se med seboj obdarujemo, ostanemo pa ravnodušni do vseh izločenih, je dejal sveti oče med večernim bogoslužjem v baziliki sv. Petra. Jezusovo rojstvo nas spodbuja, da se odpovemo "nenasitnim željam" in "v preprostosti Božjega otroka znova najdemo mir, veselje in smisel življenja".
Božično sporočilo bi nas moralo "izzvati in pretresti", saj je to "skrivnost upanja in žalosti". Kristjane bi morali izzvati otroci, ki namesto v varni toplini doma bivajo v "zasilnih jaslih" - "v podzemnih zakloniščih, da bi se izognili bombardiranju, na pločnikih velemest, na dnu barke, prenatrpane z migranti". Papež je pozval k zmernemu preživljanju božičnih praznikov, saj imamo "žalosten božič, božič z vojno", veliko ljudi umira zaradi lakote. "Prosim vas, imejte veliko srce in ne zapravljajte, kot da se ne bi nič zgodilo. Brezbrižnost je ena od stvari, proti kateri se moramo zelo boriti, in vi, novinarji, imate poslanstvo, da prebudite srca, da ne bi zapadla v to kulturo brezbrižnosti."
Zaključek: Vloga starševstva v sodobnem svetu
Papež Frančišek s svojim naukom poudarja, da je rojevanje otrok in skrb zanje globoko povezano z duhovno rastjo in odgovornostjo. Medtem ko Cerkev nasprotuje umetni kontracepciji, hkrati spodbuja odgovorno starševstvo, ki upošteva realne okoliščine in zmožnosti posameznika ter družine. Vera, ljubezen in vztrajnost so ključni elementi uspešnega zakona in vzgoje otrok. V času, ko se soočamo s kulturo blaginje, ki spodbuja osamljenost in brezbrižnost, papež poziva k ponovnemu odkrivanju pomena družine in poslanstva starševstva kot dragocene dediščine, ki jo je treba predati prihodnjim generacijam.