Poletni meseci vabijo otroke na prosto - k raziskovanju, igri in učenju v naravi. Vendar toplejši dnevi prinašajo tudi nadležne komarje, ki s svojimi piki lahko pokvarijo neokrnjene trenutke otroške igre. Otroci so naravno radovedni in v naravi hitro najdejo stik z rastlinami, listjem, tlemi ali vodo, kjer se pogosto neopazno čakajo klopi in komarji. Zlasti so na piske komarjev dovzetni najmlajši, zato je potrebno otroško kožo dobro zaščititi. V tem članku vam bomo predstavili najboljše naravne rešitve za zaščito pred komarji, ki so varne za otroke in dojenčke, ter razjasnili, na kaj biti pozoren pri uporabi zaščitnih sredstev.
Kaj so repelenti in kdaj jih uporabiti?
Repelenti so zaščitna sredstva, ki odganjajo različne pikajoče žuželke, kot so muhe, klopi, obadi in komarji. Sredstva nanesemo na kožo, potem pa postopoma izhlapevajo in oddajajo določen vonj, ki odganja neprijetne male vsiljivce. Žuželčji strup običajno vsebuje snovi, ki povzročajo, da je pik boleč. Na mestu pika lahko nastane manjša vnetna reakcija, koža pordeči in oteče, zato je pomembno, da otroka zaščitite pred tovrstnim mrčesom. To lahko storite na več načinov: otroka lahko oblečete v ohlapna, lahkotna in svetla oblačila, voziček in okna zaščitite s komarniki, pri negi ne uporabljajte odišavljenih sredstev, ki privlačijo žuželke, ne zadržujete se ob stoječih vodah ipd. Najučinkovitejša zaščita pa je uporaba zaščitnih repelentov.
Zakaj so otroci bolj občutljivi na pike komarjev?
Piki komarjev so neprijetni tako za odrasle kot tudi za otroke. Ker pa je otroška koža bolj nežna in imajo otroci višjo telesno temperaturo ter hitrejši metabolizem, je toliko bolj dovzetna tudi za pike komarjev. Otroci imajo namreč tanjšo kožno plast in slabše razvito zaščitno plast, njihova sposobnost zadrževanja vlage v koži pa je v primerjavi s kožo odraslih manjša. Prav zato je zaščita proti komarjem za otroke še posebej pomembna. Komarji pa so za otroke nevarni še z enega vidika. Najhujša mogoča posledica pika komarjev so namreč tudi številne nevarne bolezni, ki imajo lahko zelo resen potek.
Vrste repelentov: naravni proti sintetičnim
Poznamo sintezne ali kemične repelente in naravne oz. takšne, ki vsebujejo določena eterična olja.
Naravni repelenti vsebujejo geranijo, limonsko travo, sivko, poprovo meto, evkaliptus in čajevec. Naravne sestavine (eterična olja) pustijo na koži prijeten vonj, ki pa je neprijeten in moteč za žuželke. Naravni izdelki za zaščito proti komarjem za otroke vsebujejo naravne sestavine, katerih bistvena značilnost je ta, da so neškodljivi do otroške kože, odganjajo komarje, hkrati pa kožo ščitijo in pomirjajo. Med naravnimi sestavinami, ki ne smejo manjkati v tovrstnih izdelkih, so rastlinski izvlečki ali eterična olja:
- Citronele: naravni odganjalec komarjev.
- Sivke: pomirja in ščiti kožo.
- Evkalipta: učinkovit naravni repelent.
- Neemovo olje: učinkovito pri odganjanju komarjev ter ima protivnetne in protivirusne lastnosti.
Pri uporabi naravne zaščite proti komarjem za otroke se je najbolje držati navodil posameznega proizvajalca. V splošnem velja, da jih nanašate vsakih nekaj ur, še posebej zvečer. Izogibajte se ranam, vneti in razdraženi koži, sluznici in očem. Pri zaščiti obraza si repelent nanesite na dlani in z njimi namažite kožo obraza.
Sintetični repelenti v sintetičnih repelentih najpogosteje najdemo ikaridin in še nekoliko močnejši dietiltoluamid (DEET). DEET naj bi veljal za najboljšo zaščito pred piki komarjev in nudi tudi daljšo zaščito, a običajno močneje draži kožo, sluznico in oči, zato strokovnjaki svetujejo, da uporabljate maksimalno vsebnost do 10 odstotkov DEET-sestavine. Kljub temu pa so lahko tudi naravni repelenti precej agresivni - olje limonine trave predstavlja na primer tveganje za poškodbe oči, olje krvomočnice pa pogosto izzove alergične reakcije.
Varnost uporabe repelentov pri dojenčkih in otrocih
Na otrokovo kožo jih lahko začnete nanašati po dopolnjenem drugem mesecu starosti. Strokovno priporočilo (Ameriško združenje za pediatrijo) je, da lahko dojenčke po 2. mesecu zaščitimo z repelenti, ki vsebujejo spojino DEET (to najdete tudi v repelentih na slovenskem tržišču, še zlasti so primerni tisti z oznako, da so varni za otroke). Moje osebno mnenje je, da je nevarnost stranskih učinkov takih zaščitnih sredstev bistveno manjša kot pa sopojavi pikov, še posebej zaradi možnosti prenosa bolezni. Seveda je treba pri repelentih uporabiti previdnost v tem, da jih nanašamo na tanko, le na “golo” kožo (pazite, da ne zaide v oči) in za kratek čas (torej ne večkrat preko dneva).
Repelente v obliki razpršila ne nanašamo direktno na obraz, ampak jih napršimo na dlani in z dlani nanesemo na kožo obraza. Pazimo, da repelenta ne vnesemo na sluznico (oči, usta). Repelent nanesemo zmerno; večje količine niso učinkovitejše. Če ugotovite, da vas komarji še vedno ali znova zaznajo/pikajo, ponovite nanos. Po vsakem nanosu roke vedno umijemo. Otroci naj ne rokujejo z repelentom. Na kožo naj jim ga nanesejo starši, in sicer z nanosom na svoje dlani in nato na otrokovo kožo.
Po vrnitvi v zaprt prostor oziroma pred spanjem repelent speremo s kože z vodo in milom. Če tega ne storite, se lahko pojavijo neželeni učinki, kot sta razdražena koža in srbenje. Če se pojavi rdečina ali srbenje, se je treba obrniti na zdravnika. Če repelente zaužijemo, lahko nastopita slabo počutje in bruhanje, zato bodite pozorni, da otroku repelentov ne mažete po dlaneh, saj so se navajeni dotikati ust, oči in nosu.
Priporočila glede na starost:
- Dojenčki in otroci do 3. leta starosti: Raje posezite po rastlinskih izvlečkih, ki so varni in nežni do občutljive otroške kože. Za otroke, mlajše od 1 leta, priporočamo, da otroka pred piki žuželk zaščitite z oblačili - dolgi rokavi, dolge hlače, če temperatura to dopušča. Prostor, v katerem otrok spi, zaščitite s komarniki oziroma nad otroško posteljico uporabite mrežo proti komarjem.
- Otroci od 3. leta starosti dalje in odrasli: Priporoča se uporaba naravnih repelentov, ki vsebujejo eterična olja. Pri starejših otrocih lahko posežemo tudi po repelentih, ki vsebujejo kemične zašitne spojine (DEET, IR3535). Te so po delovanju močnejše in učinkovitejše, delujejo dlje časa, vendar lahko povzročijo draženje kože, kar je lahko odvisno od koncentracije pripravka. Običajno se teh repelentov ne uporabi pogosteje kot dvakrat dnevno.
Na kaj še je treba biti pozoren pri uporabi zaščitnih sredstev?
Preden uporabite zaščitne repelente, se najprej prepričajte o njihovi (varni) sestavi. Če gre za pršilo, repelent napršite na telo z razdalje 10 do 15 cm, nato ga razmažite z roko. Počakajte, da se popolnoma vpije. Postopek ponavljajte v rednih intervalih. Za otroško kožo priporočamo naravne repelente, kljub temu pa morate biti pozorni, da ne pridejo v stik z očmi ali s sluznicami, kar lahko zelo peče. Če se to zgodi, moramo oči in sluznice izpirati z obilico vode.
Na Nacionalnem Inštitutu za zdravje priporočajo:
- Repelent nanašamo samo na kožo, ki ni pokrita z oblačilom.
- Pazimo, da ga ne nanašamo na opraskano kožo, rane ali razdraženo, vneto kožo.
- Vedno se na kožo najprej nanese krema za sonce, nato repelent, in ne obratno, da ne zmanjšamo učinkovitosti repelenta.
- Če moramo obnoviti zaščito pred soncem s sončno kremo, ponovimo tudi nanos repelenta.
- Repelent nanesemo zmerno; večje količine niso učinkovitejše. Če ugotovite, da vas komarji še vedno ali znova zaznajo/pikajo, ponovite nanos.
- Če se na koži pojavi reakcija (srbenje, rdečica, izpuščaj, otekanje), je treba kožo sprati z vodo in blagim milom ter nehati uporabljati repelent. Ob hujših reakcijah je treba poiskati zdravniško pomoč.
Druge preventivne metode za zaščito pred komarji
Poleg uporabe repelentov obstajajo tudi druge učinkovite metode za preprečevanje pikov komarjev:
- Fizične prepreke: Namestitev mrež proti komarjem (komarnikov) na okna in vrata je eden najučinkovitejših načinov za preprečevanje vstopa komarjev v bivalne prostore. Zaščitne mreže so priporočljive tudi za vozičke in posteljice dojenčkov.
- Oblačila: Nosite svetla oblačila in z njimi pokrijte čim večji del telesa (dolgi rokavi in hlačnice), zlasti v času največje aktivnosti komarjev, večinoma zjutraj in pozno popoldan/zvečer. Navadni komar je sicer aktiven ponoči, tigrasti pa podnevi. Oblačila z intenzivnimi barvami in cvetličnimi vzorci po navadi privlačijo insekte.
- Odstranjevanje stoječe vode: Odstranjujmo stoječo vodo iz svojega okolja (v okolici bivališč, na vrtovih, na pokopališču) in s tem zmanjšujmo možnosti za razmnoževanje komarjev. Izpraznimo ali zaprimo posode za zalivanje, izpraznimo podstavke za rože, odstranimo vodo iz zamašenih žlebov in jih sanirajmo. Iz svojega zunanjega okolja odstranimo predmete, v katerih se voda zadržuje, npr. vedra, odprte plastenke, gume, vaze, igrače. Mestom, kjer stoječe vode ne moremo odstraniti (npr. večje luže), se izogibajmo. Pravilno odlagajmo odpadke (tako, da se v njih ne nabira voda), redno vzdržujmo bazene, okrasna jezera in vodnjake ter urejajmo zelene površine.
- Izogibanje zadrževanju na prostem: Izogibajte se zadrževanju na prostem v času povečane aktivnosti komarjev.
- Ventilator: Namestitev ventilatorja v prostoru lahko oteži letenje komarjev.
- Dišave: Komarje privlačijo različne dišave, kot so mila, parfumi in spreji ali laki za lase. Uporabljajte naravne proizvode brez dodanih dišav, da bi preprečili napad komarjev.
Domači sprej proti komarjem by Teta Gabi
Kaj storiti, če otroka kljub zaščiti piči komar?
Najbolje je, da mesto pika hladite ter uporabite pomirjevalne kreme ali gele. Za pomiritev in lajšanje srbenja uporabite naravna sredstva, ki vsebujejo aloe vera, ognjič, neemovo olje ter eterično olje mete in čajevca. S tem preprečite nepotrebno in škodljivo praskanje, ki lahko privede do vnetja ali okužbe. Če gre za ugriz klopa, ga previdno odstranimo s pinceto in razkužimo mesto ugriza. Klopa ne mažemo z oljem ali alkoholom - hitra in mehanska odstranitev je najboljša. Pri majhnih otrocih je pomembno, da spremljamo, ali se mesto ugriza veča, vname ali če otrok postane nenavadno utrujen.
Bolezni, ki jih prenašajo komarji
Domači navadni komarji (rod Culex) lahko prenašajo vročico Zahodnega Nila in japonski encefalitis. Tujerodni komarji (rod Aedes) lahko prenašajo čikungunjo, dengo, okužbo z virusom Zika in rumeno mrzlico. Komarji rodu Anopheles lahko prenašajo malarijo. V Sloveniji domači navadni komarji prenašajo virus Zahodnega Nila, drugih bolezni, ki jih prenašajo komarji, v Sloveniji zaenkrat ni. Geografsko je okužba teoretično možna povsod, kjer so prisotni komarji; okužbe s tem virusom smo do sedaj potrdili v različnih regijah Slovenije. Najhujša, a redka posledica okužbe z virusom Zahodnega Nila je bolezen, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema (najpogosteje kot meningitis ali encefalitis). V zadnjih letih se je pri nas razširil tudi tujerodni tigrasti komar, ki omenjenega virusa ne prenaša, lahko pa prenaša nekatere druge tropske bolezni. Prenosa teh bolezni v Sloveniji zaenkrat ne beležimo, obstaja pa možnost prenosa teh okužb na tigraste komarje s potnika po vrnitvi iz držav, kjer se te bolezni pojavljajo.
Virus Zahodnega Nila (angl. West Nile virus, WNV) se prenaša na človeka večinoma s pikom okuženega komarja. Večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni (v približno 80 %) ali pa imajo znake podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost (vročica Zahodnega Nila). Približno 1 oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja. Virus je prisoten v krvi 1-3 dni po izpostavitvi, prisotnost vztraja 1-11 dni. Pri ljudeh in drugih sesalcih, na katere se lahko virus Zahodnega Nila prenese (npr. konji), je količina virusa v krvi prenizka, da bi bili učinkovit vir okužbe komarjem in da bi lahko vzdrževali nadaljnji prenos bolezni po tej poti. Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljenja in se spontano razrešijo. Hude oblike bolezni ponavadi zahtevajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko t.j. z dajanjem zdravil, ki lajšajo simptome bolezni in podporno - dajanje zdravil, ki podprejo obolele organske sisteme.
Virusi hepatitisov B in C se ne prenašata s piki komarjev, klopov in drugih insektov, temveč s krvjo, transfuzijo, spolnimi donosi (zlasti hepatitis B). Zaenkrat ni verjetnih dokazov, da bi se lahko Lymska borelioza prenašala tudi preko pikov komarjev ali muh.
Zaključek
Zaščita dojenčkov in otrok pred piki komarjev je ključnega pomena za njihovo udobje in zdravje. Z uporabo naravnih repelentov, upoštevanjem varnostnih navodil in izvajanjem dodatnih preventivnih ukrepov lahko bistveno zmanjšamo tveganje za neprijetne pike in morebitne zdravstvene zaplete. Ne pozabite, da je preventiva vedno boljša kot kurativa, zato poskrbite za celovito zaščito svojih najmlajših v toplih poletnih mesecih.