Pljuča, največji del našega dihalnega sistema, skoraj povsem zapolnjujejo prsni koš in omogočajo izmenjavo kisika z ogljikovim dioksidom. Čeprav bolečine v prsih pogosto povezujemo s težavami s srcem ali prebavo, je ena izmed resnejših pljučnih patologij prav pljučnica, ki predstavlja infekcijsko vnetje pljuč. Zavedanje o njenih vzrokih, simptomih in zdravljenju je ključno za hitro in učinkovito obravnavo, še posebej pri najranljivejših - dojenčkih.
Kako so zgrajena pljuča in kako deluje dihanje?
Pljuča so funkcionalno razdeljena na levi in desni del. Leva pljuča so zaradi lege srca nekoliko manjša in sestavljena iz dveh režnjev, medtem ko imajo desna pljuča tri režnje. Dihalne poti, ki se začnejo z vdihom skozi nos ali usta, vodijo preko žrela in grla v pljuča. Njihova primarna funkcija je zagotavljanje kisika pljučem ter njegov prenos v krvni obtok, hkrati pa omogočajo odstranjevanje ogljikovega dioksida iz telesa. Proces dihanja je v veliki meri avtonomen, reguliran s strani dihalnega centra v možganih, ki deluje brez zavestnega nadzora. Koščen skelet prsnega koša, ki ga sestavljajo prsnica, hrbtenica in 12 parov reber, zagotavlja nujno zaščito pljučem in drugim organom v prsnem košu.
Pljučnica: Okužba, ki jo moramo jemati resno
Pljučnica predstavlja resno pljučno okužbo, ki prizadene drobne pljučne mešičke (alveole) ter okolišna tkiva. V razvitih evropskih državah letno za pljučnico zboli od 1 do 5 ljudi na 1000 prebivalcev, pri čemer je v kar 20 odstotkih primerov potrebna bolnišnična oskrba. V Sloveniji se zaradi pljučnice na leto zdravi do 2000 bolnikov. Za našo državo je še vedno značilno, da približno 50 % bakterijskih pljučnic povzročajo pnevmokoki, ki so najpogostejši bakterijski povzročitelj te bolezni.
Pomembno je razumeti, da pljučnica ni ena sama bolezen, temveč skupek številnih različnih bolezni, ki jih povzročijo različni mikroorganizmi. Prizadeta so lahko celotna pljuča ali le del pljuč, odvisno od povzročitelja in odpornosti posameznika.
Kakšni so vzroki za nastanek pljučnice?
Glavni povzročitelji pljučnice so bakterije, virusi in glive. Pljučnica se običajno prične z vdihavanjem patogenih mikroorganizmov v pljuča. V redkih primerih pa okužba lahko doseže pljuča preko krvnega obtoka ali se razširi iz bližnje okužbe.
Med najpogostejše bakterijske povzročitelje pri odraslih sodijo Streptococcus pneumoniae, Staphylococcus aureus, Legionella in Haemophilus influenzae. Pri starejših otrocih in mlajših odraslih je pogost vzrok pljučnice bakterijam podobna klica Mycoplasma pneumoniae. Poleg bakterij lahko pljučnico povzročijo tudi virusi, kot sta virus influence (gripe) ali virus noric, ter glivična okužba.
Pri otrocih, še posebej mlajših od pet let, večino pljučnic povzročajo virusi. Ti pogosto ne kažejo tipične slike pljučnice in jih je težje razlikovati od bronhiolitisov in bronhitisov. Med pogoste virusne povzročitelje pri otrocih sodijo virus influence (gripe), respiratorni sincicijski virus (RSV), adenovirusi in rinovirusi.
Bakterijska pljučnica se pri otrocih kaže z bolj tipično sliko. Telesna temperatura se lahko dvigne nad 40 stopinj, otroka trese mrzlica, kašelj je produktiven, v hudih primerih pa lahko izkašljuje tudi kri. Hitrejše dihanje in zvišan srčni utrip sta prav tako pogosta.
Kaj so virusi in kako se širijo
Kateri so dejavniki tveganja za nastanek bolezni?
Med dejavnike tveganja za nastanek pljučnice sodijo med drugim alkoholizem, kajenje, sladkorna bolezen, srčno popuščanje ter kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). V skupino visokega tveganja spadajo najmlajši (otroci) in starejši posamezniki (nad 65 let), osebe brez vranice, bolniki, ki se zdravijo zaradi kroničnih obolenj ali prejemajo določena zdravila (npr. pri zdravljenju raka ali v primeru presaditve organov za preprečevanje zavrnitve). Pomembno ogroženi so tudi posamezniki s paralizo ali tisti v nezavestnem stanju, oslabeli ter vsi, katerih imunski sistem je zaradi bolezni oslabljen (npr. pri aidsu). Pljučnica se lahko razvije tudi kot posledica obsežnejših operativnih posegov na področju trebuha ali prsnega koša.
Pri otrocih lahko pljučnica nastane kot zaplet prehlada ali drugih bolezni. Otrok, ki preboleva virusno okužbo ali hujši prehlad, je veliko bolj dovzeten za pljučnico, saj mu osnovna bolezen zelo zmanjša odpornost telesa, kar je prednost za nevarne bakterije, saj veliko lažje vdrejo v telo.
Prepoznajte simptome vnetja pljuč
Simptomi pljučnice so lahko spremenljivi in se razlikujejo glede na povzročitelja, starost bolnika in splošno zdravstveno stanje.
Splošni simptomi vključujejo:
- Kašelj z izločanjem izmečka.
- Bolečine v prsih.
- Mišične bolečine.
- Utrujenost.
- Občutek mrzlice ali povišana telesna temperatura.
- Pojav krvi v izmečku.
- Težave pri dihanju.
Pri starostnikih so pogosto v ospredju znaki, ki niso neposredno povezani z dihali:
- Zmedenost.
- Splošna oslabelost.
- Bruhanje.
- Pogosto nimajo povišane telesne temperature.
Pri dojenčkih in majhnih otrocih se lahko pojavijo tudi naslednji simptomi:
- Razdražljivost ali apatija.
- Težave s hranjenjem.
- Hitro dihanje ali težko dihanje, vključno z uporabo pomožnih dihalnih mišic.
- Modrikasto obarvanje ustnic, konic prstov ali kože, kar je znak hudega pomanjkanja kisika. V tem primeru je nujna takojšnja medicinska pomoč.
- Piske ali glasno dihanje.
- Vročina, ki je lahko visoka pri bakterijski pljučnici, pri virusni pa le rahlo povišana.
- Kašelj, ki je lahko suh ali produktiven.
- Bolečine v trebuhu, bruhanje, zaspanost, glavobol.
Pomembno je poudariti, da pri novorojenčkih pljučnica redko povzroča kašelj. Namesto tega se lahko pojavijo neješčost, vznemirjenost, hitro dihanje, retrakcije (uvlečenje medrebrnih prostorov), dihalni pojavi (t.i. grunting) in hipoksemija (nizka raven kisika v krvi).
Pri šolskih otrocih in adolescentih se lahko poleg splošnih simptomov pojavijo tudi glavobol, plevralna bolečina (bolečina v prsih, ki se poslabša ob dihanju) in bolečina v trebuhu.
Kdaj obiskati zdravnika?
Če kašelj vztraja več tednov ali ob pojavu navedenih simptomov je nujno poiskati strokovno medicinsko pomoč. Zlasti pri dojenčkih in majhnih otrocih je vsak najmanjši sum na pljučnico razlog za takojšen obisk zdravnika. Če pri otroku opazite modrikasto sivo obarvanje kože ali težave z dihanjem, nemudoma poiščite zdravniško pomoč.
Zdravnik bo s pomočjo stetoskopa opravil poslušanje pljuč, saj pljučnica pogosto povzroči zaznavne spremembe pri prenosu zvoka. V primeru, da se po treh dneh jemanja antibiotikov ne opazi izboljšanja zdravstvenega stanja, se pristopi k nadaljnjim diagnostičnim preiskavam, kot je rentgensko slikanje prsnih organov. Sočasno se pregledata tudi vzorca izmečka in krvi, kar omogoči natančno identifikacijo povzročitelja okužbe.
Rentgenograma prsnih organov ni treba posneti pri vsakem otroku s sumom na pljučnico, ampak le, če gre za težje potekajočo pljučnico ali če sumimo na morebitne zaplete.
Kako poteka zdravljenje pljučnice?
Zdravljenje pljučnice je odvisno od povzročitelja, resnosti bolezni in starosti bolnika. Zdravnik najprej opravi razširjen telesni pregled, napoti bolnika na rentgensko slikanje pljuč in laboratorijske preiskave krvi. Nato oceni težavnost pljučnice in se na podlagi tega odloči, ali lahko bolnik ostane doma in se zdravi sam, ali naj ostane v bolnišnici pod nadzorom in oskrbo zdravstvenega osebja. V resnejših primerih pa bolnik potrebuje celo zdravljenje na intenzivnem oddelku.
Zdravljenje virusne pljučnice:
- Za virusne pljučnice načelno ni specifičnih zdravil.
- Zdravljenje je usmerjeno v lajšanje simptomov: počitek, zadostno pitje tekočin, antipiretiki (zdravila za zniževanje vročine) kot sta paracetamol ali ibuprofen.
- V nekaterih primerih se lahko predpišejo protivirusna zdravila (npr. zaviralci neuraminidaze za gripo).
- Otroci morajo veliko počivati, okrevanje pa je lahko daljše.
- Če okrevanje ni zadovoljivo, lahko otrok dobi antibiotike, vendar zgolj za preprečevanje sekundarne bakterijske okužbe.
Zdravljenje bakterijske pljučnice:
- Bakterijske pljučnice se zdravijo z antibiotiki, saj je večinoma zelo težko dokazati specifičnega povzročitelja.
- Zdravnik predpiše antibiotik glede na povzročitelja, starost bolnika, klinični status, predhodne okužbe in morebitne rezistence na antibiotike.
- V bolnišnici se antibiotik pogosto vnese neposredno v žilo.
- Hujši kašelj, še posebno pri nekrozantni pljučnici, lahko vodi v spontani pnevmotoraks.
- Pri pljučnici z empiemom (gnoj v plevralni votlini) je potrebno zdravljenje z visokimi dozami antibiotikov in kirurška drenaža.
Zdravljenje atipične pljučnice (npr. povzročene z Mycoplasma pneumoniae):
- Mycoplasma pneumoniae (MP) je pogost vzrok doma pridobljenih pljučnic, zlasti pri šolskih otrocih.
- Diagnoza MP pljučnice je lahko težavna, saj se klinična slika pogosto ne razlikuje od tiste, ki jo izzovejo drugi povzročitelji. Najznačilnejša sta dolgotrajen suh kašelj in malo povišana telesna temperatura.
- MP lahko povzroča tudi zunajpljučne zaplete (kožni izpuščaji, vnetje srčne mišice, možganske ovojnice ali možganov).
- Večina otrok s pljučnico povzročeno z MP lahko ozdravi spontano, vendar se pri dokazani okužbi, predvsem pri težje potekajoči bolezni, večina raziskovalcev strinja, da je zdravljenje potrebno.
- V zadnjih letih je opazno naraščanje odpornosti MP proti makrolidnim antibiotikom.
Podporno zdravljenje v bolnišnici:
- Če je potrebno, dobi bolnik dodatni kisik.
- Zadostna hidracija z infuzijo tekočin.
- Omilitev bolečin in nadzor telesne temperature.
- Preprečevanje nastanka strdkov.
- Pri hujšem poteku pljučnice (hipoksija, dihalna stiska, sepsa) je potrebna intubacija in nega v intenzivni enoti.
Priporočila za domače zdravljenje (če je mogoče):
- Počitek in zadostno pitje tekočin.
- Upoštevanje zdravnikovih navodil glede jemanja zdravil.
- Po koncu jemanja antibiotikov je potrebno obvezno obiskati zdravnika na kontroli.
- Krepitev splošne odpornosti.
Preprečevanje pljučnice
Kljub temu, da pljučnice v celoti ne moremo preprečiti, obstajajo ukrepi, ki zmanjšujejo tveganje za okužbo:
- Cepljenje: Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam in gripi lahko znatno zmanjša tveganje za bakterijsko in virusno pljučnico.
- Higiena: Redno umivanje rok, izogibanje tesnemu stiku z bolnimi osebami ter izogibanje kajenju in izpostavljenosti pasivnemu dimu.
- Dojenje: Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja je pomemben ukrep za krepitev imunskega sistema dojenčkov.
- Zdrav življenjski slog: Uravnotežena prehrana, dovolj počitka in redna telesna aktivnost krepijo splošno odpornost telesa.
V Sloveniji je bilo v obdobju od oktobra 2014 do januarja 2015, podobno kot v drugih evropskih državah, opaziti epidemijo okužb z Mycoplasma pneumoniae. Ta povzročitelj najpogosteje povzroča pljučnico, lahko pa tudi vnetje dihalnih poti (traheobronhitis) in poslabšanje astme.
Pomembno je poudariti, da ob pojavu kakršnihkoli simptomov pljučnice - tako pri otrocih kot pri odraslih - nikakor ne smemo odlašati. Pljučnica je lahko resno stanje, ki se brez ustreznega zdravljenja hitro poslabša. Zato je obvezno čim prej obiskati zdravnika, ki bo postavil pravilno diagnozo in predpisal ustrezno terapijo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je pljučnica vodilni vzrok smrti pri otrocih, več kot 90 odstotkov smrti zaradi pljučnice pri otrocih pa se zgodi v državah v razvoju.