Nevihta, ki se je razbesnela nad Bledom, je prinesla ne le obilne nalive in točo, temveč tudi nepredstavljivo tragedijo. V bližini vile Bled se je ob močnem vetru podrlo drevo, ki je padlo na sprehajalno pot in terjalo življenje ženske, medtem ko je bil moški hudo poškodovan. Ta dogodek, ki je pretresel idilično lokacijo, je le eden od mnogih žalostnih primerov, ki osvetljujejo nepredvidljivost narave in ranljivost človeškega življenja. Hkrati pa se podatki iz preteklosti, ki segajo od tragičnih nesreč do sumljivih okoliščin smrti novorojenčkov, prepletajo in ustvarjajo sliko kompleksnosti življenja, smrti in iskanja resnice.
Nesreča ob sprehajalni poti: Ko narava udari nepričakovano
Dogodek, ki se je zgodil na sprehajalni poti v bližini vile Bled, je klasičen primer, kako lahko naravna sila, kot je močan veter, povzroči nepopravljivo škodo. Podrtje drevesa in padec na osebi, ki sta se sprehajali, je žalostna posledica nepredvidljivosti naravnih pojavov. Ženska je na kraju nesreče umrla, moški pa je bil hudo poškodovan in je bil s helikopterjem odpeljan v zdravstveno ustanovo. Po neuradnih informacijah žrtev ni bila državljanka Slovenije, kar dodaja še eno plast žalosti k že tako pretresljivemu dogodku.
Neurje je na Bledu puščalo pravo razdejanje, gasilci so imeli polne roke dela. Tudi na jezeru, kjer so morali v akcijo stopiti skupaj s podvodno reševalno službo, so zabeležili pomoč ponesrečenim, ki so jih spravili na obalo s čolni, supi in tudi s pomočjo plavalcev. Vodja akcije Meta Zupančič je povedala, da so bili nekateri prestrašeni in panični, a hujšega ni bilo. Kljub temu pa je bilo na trenutke napeto, saj so dlje časa iskali štiri osebe, ki so nato same dosegle obalo, kot je povedal župan Anton Mežan. V enem od primerov je ribič rešil otroka, ki ga je zaradi močnega vetra odneslo od mame, s katero sta plavala.
Tragedije novorojenčkov: Nepojasnjeni vzroki in medicinske dileme
Poleg naravnih katastrof, ki terjajo življenja, so v zadnjem času v javnosti odmevali tudi žalostni dogodki povezani z izgubo novorojenčkov. V Porodnišnici Izola so potrdili sprejem dveh mater, ki sta nosili mrtvega otroka, pri čemer ena nosečnost ni bila rizična in je potekala brez zaznanih nepravilnosti. Ti dogodki ponovno poudarjajo kompleksnost nosečnosti in poroda ter pomembnost temeljitega razumevanja vzrokov, ki lahko vodijo do takšnih tragedij.
V enem od primerov, ki ga je obravnavala Porodnišnica Izola, je bila ena od mater v 38. tednu nosečnosti. Predstojnik oddelka za ginekologijo in porodničarstvo Dušan Deisinger je poudaril, da pri obeh materah nista imeli rizične nosečnosti in sta bili popolnoma zdravi. Vzrok smrti novorojenčkov še ni znan, saj morajo opraviti ustrezne preiskave, ki naj bi trajale od enega do dveh tednov. V petek, ko naj bi se zgodil omenjeni "črni petek", so sicer potekali štirje porodi, ki so se uspešno zaključili. Namestnik predstojnika Boštjan Lovšin je pojasnil, da se v Sloveniji na tisoč prebivalcev rodi okoli štiri mrtvi otroci. Vzroki za mrtvorojenost so lahko različni, vključno z okužbami, različnimi anomalijami ali popuščanjem posteljice, ki ne zagotavlja pravilne prehrane plodu. Lovšin je dodal, da pogosto vzrok ostane neznan. Poudaril je, da so zdravniki na rednem pregledu, ko so ugotovili, da srce otroka ne bije več, to storili na podlagi ugotovitev, da se je srčni utrip ustavil. Mati bi sama težko zaznala težave, saj otrok v trebuhu včasih miruje več ur ali celo pol dneva. Preiskave krvi in brisi naj bi pomagali pri ugotavljanju vzroka smrti, saj redka obolenja ali nepravilnosti organov niso vedno vidne pri standardnih pregledih. Žalostno je, da se psihološka pomoč ponudi le na zahtevo matere, ki doživi takšno nepopisno tragedijo.
Razumevanje vzrokov mrtvorojenosti: Od zapletov do nepredvidljivosti
Porodničar v Porodnišnici Ljubljana Gorazd Kavšek je komentiral dogodke in poudaril, da je mrtvorojenost problem, ki ga je v Sloveniji relativno malo, a je močno odvisen od kakovosti prenatalnega varstva. Nekatere vzroke je mogoče preprečiti, drugih pa ne. Med nepredvidljive smrti sodijo zapleti s popkovnico, kot je vozel ali ovitje okoli otrokovega vratu. Preprečljivi vzroki vključujejo nepravilnosti v rasti otroka, ki bi jih načeloma morali zaznati s pregledi.
Kavšek je izpostavil tudi vpliv sladkorne bolezni na plod, pri čemer so zdravniki še posebej pozorni in lahko celo prej sprožijo porod. V zadnjem mesecu nosečnosti je ključno spremljanje gibanja otroka. Mati naj bi od 30. tedna nosečnosti otroka čutila vsak dan. V tem obdobju se lahko uporablja tudi list za beleženje gibov, pri čemer je najpomembnejši trend gibanja. CTG (kardiotokografija) meri srčni utrip in deloma gibanje otroka, vendar ne more zanesljivo napovedati stanja več kot 24 ur vnaprej. CTG prikazuje trenutno stanje ploda, in če pride do zapleta, se srčni utrip spremeni, kar omogoči zdravnikom, da sprejmejo ustrezne ukrepe. Eden najpomembnejših nasvetov ostaja spremljanje gibanja otroka, saj je to ključni pokazatelj njegovega dobrega počutja. Kavšek je poudaril, da včasih, kljub normalni nosečnosti in zdravemu plodu, lahko pride do mrtvorojenosti, kar potrjuje nepredvidljivost narave.
V Združenju za perinatalno medicino navajajo, da je priporočeno, da se nezapleteno nosečnost z enojajčnimi dvojčki zaključi v 36. ali 37. tednu nosečnosti, pri dvojajčnih pa v 37. ali 38. tednu. To pa ni pravilo, pač pa le priporočilo kot primer dobre klinične prakse. Raziskav na to temo namreč ni veliko. Prav pri enojajčnih dvojčkih pa so tveganja za smrt v maternici ali v prvih sedmih dneh po porodu največja. Vsaka taka nosečnost je zato vodena v skladu s priporočili medicinske stroke, kar vključuje redne preglede z dodatnimi ultrazvočnimi pregledi na dva do tri tedne. Januarja je mati v trboveljski bolnišnici rodila mrtva dvojčka. Umrla sta že nekaj dni pred načrtovanim porodom, čeprav naj bi skladno s stroko pri nosečnostih dvojčkov v eni posteljici porod opravili nekaj tednov prej. Ovadeni so strokovna vodja bolnišnice Ana Medved, predstojnik ginekologije Miroslav Jurca ter zdravnica Maja Merkun.
Preiskave v primerih smrti novorojenčkov: Od zločinov do nezgode
Podatki iz preteklosti, ki so bili predstavljeni, osvetljujejo različne okoliščine, v katerih lahko pride do smrti novorojenčkov, od kriminalnih dejanj do tragičnih nesreč.
V enem izmed primerov je ljubljanska policija zaključila preiskavo najdbe trupla otroka v novembru preteklega leta. Ugotovljeno je bilo, da je bil otrok moškega spola. Kriminalisti so identificirali 39-letno mater, državljanko Hrvaške, ki je osumljena kaznivega dejanja skrunitve trupla. Truplo dojenčka, zavito v brisačo, so našli na kosovnem odpadu.
Drugi primer se nanaša na smrt desetmesečnega dojenčka v ljubljanskem kliničnem centru, za katerega so starši obtoženi povzročitve smrti iz malomarnosti ter zanemarjanja otroka. Dojenček je umrl zaradi zastrupitve krvi, vzrok katere ni bil povsem jasen, obdukcija pa naj bi pokazala, ali je bil otrok slabo prehranjevan ali je imel kakšno presnovno obolenje. V javnosti je odmevala tudi informacija, da je dojenček pri desetih mesecih tehtal le tri kilograme in pol, kar je v povezavi z vegetarijanskim načinom prehranjevanja družine sprožilo dodatne razprave. Po zaključeni preiskavi je bilo vloženo obtožnico zoper starše.
V drugem grozljivem primeru so v okolici Graca našli truplo golega novorojenčka. Policija je aretirala 20-letno mater, državljanko Hrvaške, ki je trdila, da za nosečnost ni vedela in da jo je porod presenetil. Preiskava je tekla v smeri detomora ali uboja med porodom. Izvedensko mnenje je pokazalo, da se je novorojenček najverjetneje zadušil že med porodom, poškodba glave pa naj bi nastala po smrti. Ta primer je ponovno opozoril na možnosti anonimnega poroda.
V Grosuplju so delavci v sortirnici odpadkov našli truplo novorojenčka moškega spola. Obdukcija je bila potrebna za ugotavljanje okoliščin smrti, vključno z vprašanjem, ali se je otrok rodil živ ali mrtvorojen. V primeru detomora bi materi grozile do tri leta zapora, v primeru uboja ali umora pa bistveno višje kazni. Kazenski zakonik predvideva tudi kaznivo dejanje skrunitve trupla.
Na avstrijsko-madžarski meji so preiskovalci v Nickelsdorfu ugotovili, da je bil vzrok smrti novorojenčka, ki so ga našli v torbi ob smetnjaku, huda poškodba glave in možganov. Na posnetkih nadzornih kamer je bila videna ženska, ki je odložila torbo. Preiskava se je razširila v Nemčijo, iskali pa so romunsko negovalko in voznika avtobusa.
V porodnišnici v Nikšiću je umrla komaj tritedenska dojenčica. Starši trdijo, da se je otrok zadušil zaradi polivanja po hranjenju. Direktor bolnišnice je obljubil, da bodo, če bo ugotovljena odgovornost zaposlenih, ukrepali.
V okolici Metlike so reševalci in policisti obravnavali prijavo o neodzivnem nekajmesečnem otroku, ki je kljub večurnemu oživljanju umrl. Novomeški kriminalisti so se vključili v preiskavo zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti. Odredba za sodno obdukcijo je bila izdana, da se ugotovi točen vzrok smrti.
Ti primeri, čeprav včasih dramatični in povezani s kriminalnimi dejanji, poudarjajo, da se lahko tragedije zgodijo tudi zaradi nepredvidljivih zapletov ali malomarnosti, ki vodijo do izgube najranljivejših.
Marinka iz Maribora je imela 23 let, ko je 4. maja 1975 okoli 22. ure zvečer prišla v mariborsko porodnišnico. To je bila njena prva nosečnost. "Po večerji sem začutila krč in ker sem bila prvič noseča, nisem še vedela kako in kaj gredo te stvari," začenja izpoved. "Saj veste, zdravniki so bogovi in takrat so bili še večji bogovi," pripoveduje Marinka, ki je še isto noč, 5. maja, rodila. "Doktor Vangerl je bil pri porodu, pa še ena medicinska sestra je pomagala. Šlo je zelo hitro. Otroka so mi položili na trebuh, jokal je. Potem so mi rekli, da ga bom okoli 6.00 zjutraj dobila za dojenje. A ga nisem. Vsem drugim materam v moji sobi so prinesli otroka, meni ga niso. Prišel je takratni otroški zdravnik doktor Štrucl, ki je rekel, da je moj otrok ubogi in da bo verjetno umrl. Obrnil se je in odšel iz sobe. Marinka je nato bolnišnično osebje prosila, naj pokličejo soproga, ki sploh še ni vedel, da je rodila. Naročili so mu, naj pride v porodnišnico ob 11. uri. "Doktor Štrucl ga je počakal v čakalnici in mu povedal, da je sin umrl. Da je bil zelo hud porod in da se je šlo za moje ali otrokovo življenje. Slednji je bil po pripovedovanju Marinke zelo začuden, da je otrok umrl, saj je porod potekal zelo hitro in brez zapletov. Zakonca sta želela otrokovo truplo videti, vendar so jima dejali, da je bolje, če ga ne vidita. Otrokov mrliški list sta dobila domov po pošti. "Mislila sem, da je prišla pregledat mene, potem pa je vprašala, kje previjate otroka. Čez en teden sta bila zakonca spet povabljena na obisk k zdravniku, ki jima je sporočil, da je njun novorojenček umrl zaradi srčne napake. Marinka je potem rodila še dva otroka, hčerko in sina. A so do tretjega leta starosti dečka, ki naj bi umrl zaradi prirojene srčne napake, domov dobivali vabila za cepljenje. Soprog jih je skrival, ni jih želel kazati ženi, dokler mu nekega dne ni bilo dovolj, saj so domov dobili vabilo na sistematski pregled. Takrat je razkril soprogi pošto, ki so jo leta prejemali na ime mrtvega otroka. Vendar Marinki ta dogodek že celih 45 let ne da miru. "Ves čas imam slutnjo, da nekje živi. V porodnišnici nisem dobila zapestnice, niti je ni dobil otrok. Ker na naše uredništvo prihajajo vsak dan nove prošnje za kontaktne podatke srbskega združenja za starše in otroke 'Nestale bebe Beograda', jih ponovno objavljamo. Za vse matere, ki imajo slutnjo, 'da je bil njihov otrok ob rojstvu prodan, čeprav so jim zdravniki rekli, da je umrl', da je otrok še vedno živ in da morda na podoben način išče svojo biološko mater. S takšnimi primeri se ukvarjajo pri omenjenem združenju, ki ima naslov Ulica Milana Jovanovića br.7, Beograd.
Incidence and Prevalence
Zapleti v nosečnosti in ugovori vesti: Ko zdravstveni sistem odpove
Tri leta po odmevnem primeru Hrvatice Mirele Čavajde se je ekipi hrvaške oddaje Preverjeno oglasila ženska, ki je doživela enako bolečo izkušnjo. Kljub zahtevni zdravstveni diagnozi in upravičenosti do medicinskega posega v svoji državi ni prejela pomoči, ki bi ji po zakonodaji morala biti zagotovljena. Zapleti v nosečnosti so se pojavili v 19. tednu. Deset tednov, ki so sledili, je opisala kot neznosno obdobje čakanja, nenehnih pregledov, posvetov in odlašanja - obdobje agonije, negotovosti in psihičnega izčrpavanja, piše Dnevnik.hr.
Zaradi hude fetalne anomalije v pozni nosečnosti je komisija v zagrebški Petrovi porodnišnici sicer odobrila prekinitev nosečnosti. Toda čeprav je bila odločitev formalno sprejeta, zanjo ni bilo izvajalca. Noben zdravnik na Hrvaškem ni bil pripravljen opraviti posega - bodisi zaradi pomanjkanja kadra bodisi zaradi množičnih ugovorov vesti, ki še naprej ohromljajo dostop do zdravstvenih storitev. Le en zdravnik ji je iskreno svetoval: "Pojdite v Slovenijo." S tem je postalo jasno, da bo morala pomoč, ki bi ji morala biti zagotovljena doma, poiskati v tujini. Ženska je opisala tudi, kaj v praksi pomeni "prekinitev nosečnosti" v hrvaški bolnišnici: "To je za njih sprožen porod - ženska mora roditi otroka, ki morda ne bo preživel. In ob tem lahko doživi še dodatno travmo, če se otrok med porodom zaduši. Vprašala sem se: koliko še moram prestati? Naj res gledam, kako mi otrok umira v naročju?"
Njen primer odpira vprašanja o dostopnosti zdravstvene oskrbe, odgovornosti zdravstvenega sistema in posledicah ugovora vesti, ki ga pogosto nosijo prav najranljivejše - ženske v najtežjih življenjskih trenutkih. Junakinja zgodbe se je na koncu morala odpraviti v Slovenijo, kjer je bila deležna oskrbe, ki bi jo po pravilih morala dobiti doma.
Strela nad Bledom: Množična nesreča pod kostanjem
V okolici Blejskega jezera na Mlinem se je zgodila množična nesreča zaradi udara strele v drevo. Nesreča se je zgodila okoli 15. ure. "Po udaru strele je vrglo v zrak približno dvajset ljudi. Vse skupaj se je dogajalo pred bližnjim gostiščem. Strela je najprej zadela v drevo, nato pa ni šla v zemljo, ampak po ukrivljenem deblu ven med ljudi," je sporočil Leopold Zonik, direktor Zdravstvenega doma Bled. Posredovala je tudi dežurna ekipa GRS Brnik s helikopterjem Slovenske vojske. "Dve osebi sta v resnem stanju, saj nista dihali. To sta 40-letna mamica v zadnjem mesecu nosečnosti in njena 6-letna hčerka, obe slovenski državljanki. Pri otroku smo kmalu spet vzpostavili ritem srca, medtem ko je bila njena mama še huje poškodovana, saj je šla strela skozi njo," je dogajanje opisal Zonik.
Čeprav so bile reševalne ekipe kmalu na kraju nesreče, je direktor zdravstvenega doma pohvalil očividce za hitro ukrepanje: "Verjetno so obema rešili življenje." Strela je sicer zadela v kostanj, kamor so se ljudje skrili pred nevihto. "Blizu obale sta kostanja, pod katerima ne pronica skoraj nobena voda, zato se ljudje med nevihtami zatečejo prav tja. Strela je zadela med kostanja, pri čemer je bilo poškodovanih več oseb," je iz Prostovoljnega gasilskega društva Bled povedal Boštjan Pernuš. "Strela ni zadela naravnost v ljudi, drugače bi bile posledice precej hujše."
Strela je udarila v neurju na javni plaži Blejskega jezera na Mlinem. Cesta v okolici je bila zaradi intervencije krajši čas zaprta in je sedaj že odprta. Nad Slovenijo se sicer z zahoda pomika več nevihtnih celic. Zvečer bodo plohe in nevihte v severni in osrednji Sloveniji po napovedih agencije za okolje ponehale. Okoli 15. ure je na Bledu strela udarila v drevo, poškodovanih je več oseb, poroča Uprava RS za zaščito in reševanje. Kot je za 24ur.com pojasnil poveljnik PGD Bled Boštjan Pernuš, se je okoli 15. ure nad Bledom razbesnela nevihta z močnimi nalivi in točo. "Skupina ljudi se je pred neurjem zatekla pod drevesa pri vstopni točki za pletne, nasproti penziona Mlino, vanje pa je udarila strela," je razložil Pernuš. "Strela je udarila v kostanj, pri čemer je okoli 20 ljudi dobesedno pometalo v zrak," je pojasnil direktor Zdravstvenega doma Bled Leopold Zonik in dodal, da so dogodek intervencijske službe zato obravnavale kot 'množično nesrečo'. Kot kaže, je poškodovanih najmanj pet oseb, od tega dve huje. "40-letno Slovenko, ki je v zadnjem mesecu nosečnosti, so očividci nemudoma pričeli oživljati, bila je tudi opečena. Skupaj s hudo poškodovano šestletno hčerko, ki po udaru strele ni dihala, bila je modra in so jo prav tako morali oživljati, so jo s helikopterjem prepeljali v UKC Ljubljana," je razložil Zonik. Poškodovan je bil tudi partner 40-letne ženske, ki mu v ZD Bled nudijo predvsem psihološko podporo. Še dva nemška državljana po Zonikovih besedah zdravijo v jeseniški bolnišnici, a na srečo njune poškodbe niso tako hude. "Zaradi udara strele je kljub temu treba opraviti dodatne elektro-kardiološke preiskave," pravi sogovornik. Na kraj dogodka sta bili nemudoma napoteni dve ekipi Nujne medicinske pomoči ZD Bled in urgentna ekipa Splošne bolnišnice Jesenice. "Kljub nesrečnenemu dogodku lahko rečem, da je bil odziv hiter, akcija pa odlično izvedena," je reševalce še pohvalil direktor ZD Bled. Nevihte ponekod po Sloveniji ovirajo tudi promet, zato Prometno-informacijski center voznike opozarja, naj se ne ustavljajo pod nadvozi in v predorih. Dogodek na javni plaži blejskega jezera obravnavajo tudi policisti. Kot je sporočil policijski inšpektor Janez Šuštar, je bila cesta v okolici zaradi intervencije krajši čas zaprta, zaprt pa ostaja še kraj dogodka oziroma udara strele. "Na kraju so tudi kriminalisti, ki bodo opravili ogled," so še sporočili policisti. Na terenu je bilo zaradi močnega naliva še 12 gasilcev.