V Sloveniji se vsako leto soočamo s skoraj enakim scenarijem: javni vrtci so preobremenjeni, kar pomeni, da veliko otrok, še posebej tistih, ki niso bili rojeni na "pravi" datum, septembra ostane pred vrati vrtcev. Ta težava, ki se vleče že leta, povzroča znatne skrbi in zaplete za starše, ki se po izteku porodniškega dopusta soočajo z vprašanjem, kam dati svojega otroka. Vpisni postopki, ki so vezani na določene datume, in sistem starševskih dopustov ustvarjajo vrzel, ki pusti marsikatero družino v negotovosti.
Vpis v vrtec: Kdaj in kako?
V Sloveniji poteka vpis otrok v javne vrtce praviloma vsako leto v marcu. V vrtec je mogoče vpisati otroka, ki dopolni enajst mesecev, a le pod pogojem, da starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Ključna težava nastane pri otrocih, ki se rodijo v obdobju po izteku razpisa za vpis, torej v pomladnih in poletnih mesecih. Starši teh otrok lahko vlogo za vpis oddajo šele po rojstvu otroka, kar pogosto pomeni, da zamudijo uradni rok za vpis.
Te vloge vrtci obravnavajo kot zamudne. To pomeni, da otroci prosto mesto v vrtcu dobijo le v primeru, če vsa mesta niso zasedena s tistimi, ki so bili vpisani pravočasno. Ker so javni vrtci v večini primerov polno zasedeni, morajo starši za svoje otroke zagotoviti nadomestno varstvo za obdobje od meseca, ko mami poteče porodniška, do septembra, ko bi otrok moral v vrtec. To lahko pomeni vpis v zasebni vrtec za nekaj mesecev ali iskanje alternative, ki pa pogosto ni enostavna ali cenovno dostopna.
Problematični otroci: Pomladni in poletni "zamudniki"
Posebej pereča je situacija za otroke, rojene spomladi in poleti. Njihov starševski dopust se običajno izteče med aprilom in avgustom, medtem ko je sistem vpisa v vrtce usmerjen predvsem v začetek šolskega leta, torej september. Mati, ki se mora vrniti na delo, na primer aprila, sina pa je rodila maja prejšnjega leta, se sooča s težavo, da ji tako javni kot zasebni vrtci pojasnjujejo, da redni vpisi potekajo marca, prijava med letom pa je zgolj evidenčna. Kasneje so ji sporočili, da so zasedeni in da otroka sredi leta ne morejo sprejeti; ponovno naj ga vpiše marca, z možnostjo vključitve šele septembra. To za starše pomeni, da morajo za skoraj enoletnega otroka od aprila do septembra poiskati varstvo, kar je v mnogih okoljih praktično nemogoče. Stari starši so morda še zaposleni, zasebne varuške pa so redke in drage.
Rešitve in predlogi: Kaj menijo pristojni in stroka?
Skupnost vrtcev Slovenije že vrsto let opozarja na to problematiko. Predsednica Božena Bratuž poudarja, da bi morali imeti vrtci nek prostor, ki ga lahko odprejo med šolskim letom za otroke, ki niso rojeni tako, da bi 1. septembra izpolnjevali pogoje za vstop v vrtec. Nekateri vrtci, kot je vrtec Ptuj, imajo za takšne otroke namenjena začasna dodatna prostora, ki jih nato septembra prerazporedijo v redne oddelke.
Druga možnost, ki jo predlaga Bratuževa, izhaja iz zakonskega normativa. Za starostno obdobje otrok od 11 mesecev do dveh let je normativ 12 otrok v oddelku, zakon pa v primeru velikega povpraševanja dovoljuje tudi uporabo "fleksibilnega normativa", po katerem je lahko v oddelku 14 otrok. Če se oddelki ob centralnem sprejemu otrok napolnijo z do 12 otroci, imajo vrtci med šolskim letom v vsakem oddelku še prostor za dva dodatna otroka.
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport poudarjajo, da dejavnost predšolske vzgoje sodi v pristojnost občin, ki so tudi pretežne financerke in odgovorne za investicije v vrtce. Kljub temu, da so občine v zadnjih desetih letih zagotovile veliko novih investicij, ponudba v nekaterih občinah še vedno ne zadošča zaradi povečanega števila rojstev, priseljevanja in večjega zanimanja staršev. Zakonodaja sicer omogoča občinam pravočasno ukrepanje za zagotovitev zadostnega števila prostorskih kapacitet.
Ministrstvo prav tako pojasnjuje, da vrtec otroke vpisuje in sprejema vse leto, najmanj enkrat letno pa objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto. Kljub temu pa obstajajo okolja z velikim številom otrok na čakalni listi. Obenem deluje tudi že veliko število zasebnih vrtcev, ki so financirani iz javnih sredstev. Na spletni strani ministrstva je dostopna informacijska točka "Prosta mesta PŠV", kjer imajo starši vpogled v vse vrtce, njihove kapacitete in cene programov.
Predlagana dopolnitev Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih bi staršem omogočila začasno podaljšanje starševskega dopusta v primeru, ko otrok kljub pravočasni prijavi ni sprejet v vrtec zaradi pomanjkanja prostih mest. Ta pobuda izhaja iz izkušenj številnih staršev, ki se po izteku porodniškega dopusta znajdejo v situaciji, ko alternativne oblike varstva niso sistemsko ali finančno dostopne.
Podaljšanje starševskega dopusta: Zakonske določbe in realnost
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih natančno določa primere, v katerih se starševski dopust lahko podaljša. To so primeri, kot so rojstvo dvojčkov ali več otrok, rojstvo nedonošenčka, rojstvo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ter varovanje in vzgajanje dveh otrok ali več do osem let ob rojstvu otroka. Po poteku starševskega dopusta se starš vrne na delo, kjer zanj veljajo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, vključno z možnostjo dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva.
Starši otrok, rojenih po 1. aprilu 2023, imajo skupaj 320 koledarskih dni starševskega dopusta, mati še 105 dni materinskega dopusta, oče pa 15 dni očetovskega dopusta. Vsak od staršev lahko neprenosljivih 60 dni starševskega dopusta izrabi do otrokovega osmega leta starosti. Kljub temu pa razlaga zakona ne rešuje vedno težave, saj tudi ob porabi letnega dopusta in očetovskega dopusta staršema pogosto ostanejo vsaj dva meseca brez varstva otroka.
Vloga občin in vrtcev: Odgovornost in izzivi
Ko se porodniški dopust izteče, otroku pa kljub pravočasni prijavi ni mogoče zagotoviti mesta v vrtcu, se starši pogosto znajdejo v krogu prelaganja odgovornosti med posameznimi institucijami. Občine morajo v skladu z zakonodajo zagotavljati javno mrežo vrtcev, spremljati demografska gibanja in potrebe ter v primeru zadostnega interesa oblikovati nove oddelke ali razpisati koncesijo zasebnemu vrtcu.
V praksi pa starši pogosto naletijo na informacije, da se oddelki oblikujejo praviloma enkrat na leto, ob začetku šolskega leta, in da med letom novih oddelkov ne odpirajo. Občine pa staršem odgovarjajo, da jim pripada finančno nadomestilo, ali pa jih pošiljajo po odgovore nazaj v vrtce.
Osebne izkušnje in dileme staršev
Na forumih in v pogovorih starši pogosto izražajo svoje skrbi in izkušnje. Ena od mam, ki je sina rodila maja, se mora vrniti na delo aprila. Prijavila je sina v javni in zasebni vrtec, a je dobila odgovor, da ne morejo sprejeti otroka sredi leta in da naj ga ponovno vpiše marca za september. To pomeni, da mora za skoraj enoletnega otroka od aprila do septembra poiskati varstvo, kar je v njenem okolju praktično nemogoče. Skrbi jo, da bo zaradi tega primorana zapustiti službo, ki jo ima rada.
Druga mama, ki ji je bil otrok sprva sprejet v vrtec s septembrom, je oddala vlogo za podaljšanje porodniške. V primeru podaljšanja ji v vrtcu niso več garantirali prostega mesta, čeprav je bil otrok že vpisan. Pojavlja se vprašanje, ali je mogoče, da mesto čaka, če je otrok sprejet, vendar se uvajanje zaradi zdravstvenih razlogov ali podaljšanega starševskega dopusta zamakne. Nekateri vrtci omogočajo rezervacijo mesta, medtem ko drugi zahtevajo plačilo polne cene, če otrok ni prisoten, ali pa otroka enostavno izbrišejo s seznama.
Te izkušnje kažejo na sistemsko vrzel, ki staršem, še posebej tistim, ki so rodili spomladi ali poleti, povzroča znatne skrbi in negotovost glede nadaljevanja njihove kariere in zagotavljanja ustreznega varstva za svoje otroke. Potrebne so sistemske rešitve, ki bi omogočile bolj fleksibilen in prilagojen pristop k vpisu v vrtec, še posebej v primerih, ko starševski dopust presega običajne roke vpisa.
tags: #podaljsana #porodniska #in #vpis #v #vrtec