V sodobnem delovnem okolju se pogosto srečujemo s specifičnimi situacijami, ki zahtevajo natančno poznavanje delovne zakonodaje. Ena takšnih situacij je prepletanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas in nastopa porodniškega dopusta. To področje je lahko zapleteno, saj se prepletajo pravice zaposlenih, obveznosti delodajalcev in specifični zakonski roki. V tem članku bomo podrobno raziskali, kako zakonodaja ureja tovrstne primere, s poudarkom na pravicah in obveznostih vseh vpletenih strani.
Potek pogodbe za določen čas med nosečnostjo in porodniškim dopustom
Ključno vprašanje, ki se pogosto postavlja, je, ali lahko delodajalec preneha pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ko se delavka nahaja v času nosečnosti ali med izrabo porodniškega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 115. členu jasno določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, medtem ko doji otroka, in staršem med izrabo starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. V takšnih primerih delavcu ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.
Vendar pa je pomembno razlikovati med odpovedjo pogodbe in potekom pogodbe za določen čas. Če je pogodba sklenjena za določen čas, se njena veljavnost izteče ob predvidenem datumu, ki je naveden v pogodbi. V primeru, ko delavka nastopi porodniški dopust, medtem ko je pogodba še veljavna, in se ta pogodba izteče med porodniškim dopustom, delovnega razmerja ne morejo odpovedati, ker je pogodba že potekla. To pomeni, da delavec ne bo več zaposlen pri tem delodajalcu, saj se pogodba preprosto ne bo več podaljšala. V takšnem primeru delavec ne bo več zaposlen, ne bo pa dobil odpovedi v klasičnem smislu.
Zakonodaja določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas:
- delavki v času nosečnosti,
- delavki, ki doji otroka do enega leta starosti,
- staršem med starševskim dopustom (če ga koristijo v strnjenem nizu kot polno odsotnost),
- ter še en mesec po izrabi starševskega dopusta.
Izjema je mogoča le ob izredni odpovedi ali ob prenehanju poslovanja delodajalca - zgolj s soglasjem delovnega inšpektorja.
Če ob zgornjih situacijah prejmete v podpis odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, se posvetujte s pravnim svetovalcem ali se po nasvet oz. pomoč obrnite na organizacijo kot je Delovna svetovalnica.
Kaj, če ste zaposleni za določen čas? Tu je položaj drugačen. Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha: s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ko je opravljeno dogovorjeno delo, ali ko preneha razlog, zaradi katerega je bila sklenjena. Nosečnost ali starševski dopust ne podaljšata avtomatično pogodbe za določen čas. Če pogodba poteče, preneha veljati brez odpovednega roka - tudi če je delavka na porodniškem ali starševskem dopustu. Če pa delodajalec pogodbo odpove predčasno (npr. iz poslovnega ali krivdnega razloga), mora spoštovati posebno varstvo staršev po ZDR-1.
Zaporedne pogodbe za določen čas in pravica do nedoločenega časa
Zakon o delovnih razmerjih omejuje sklepanje zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Po 53. členu ZDR delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let, razen v primerih, ki jih določa zakon. Prekinitev, ki traja tri mesece ali manj, se ne šteje za prekinitev neprekinjenega dvoletnega obdobja.
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, ali če delavec na delu ostane tudi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (54. člen ZDR). Vendar pa je treba upoštevati prehodna določila, ki jih določa 237. člen ZDR. Dvoletna časovna omejitev sklepanja pogodb za določen čas se je začela uporabljati šele 1. januarja 2007, za manjše delodajalce pa 1. januarja 2010. V prehodnem obdobju je bilo dopustno sklepanje pogodb za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja je bil daljši od treh let, razen v primerih, ki jih določa zakon.
V praksi to pomeni, da če je delavec že bil zaposlen za določen čas več kot dve leti (ali tri leta v prehodnem obdobju) in so bili razlogi za sklepanje teh pogodb neustrezni, lahko delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. To pravico je treba uveljavljati pred delovnim sodiščem.
Pravice med porodniškim dopustom in po njem
Tudi če pogodba o zaposlitvi za določen čas poteče med porodniškim dopustom, delavka ohrani določene pravice. Za čas trajanja porodniškega dopusta prejema porodniško nadomestilo, ki se izplačuje preko Centra za socialno delo (CSD). V kolikor delavka nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi (ker ji je potekla), ji med porodniško teče pokojninska doba, vendar ne delovna doba. Delovna doba se upošteva pri izračunu upravičenih dni za dopust pri naslednjem delodajalcu.
Po izteku porodniškega dopusta se delavka, ki nima več veljavne pogodbe o zaposlitvi, prijavi na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Tam zaprosi za nadomestilo za brezposelnost. Med prejemanjem nadomestila ji teče delovna doba in pokojninsko zavarovanje.
Če mati ali oče med materinskim ali starševskim dopustom izgubi zaposlitev, mora to sporočiti pristojnemu centru za socialno delo. Ta ga vključi v zavarovanja do izteka pravice. Nadomestilo za starševski dopust se v tem primeru izplačuje do konca upravičenega obdobja.
Letni dopust in regres med odsotnostjo
Pomembno je vedeti, da pravica do letnega dopusta ni vezana na dejansko opravljanje dela, temveč na trajanje zaposlitve. Delavec, ki je bil v času zaposlitve odsoten zaradi bolezni, poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta, ima pravico do letnega dopusta. Če dopust ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi omenjenih razlogov, ga lahko delavec izkoristi do 30. junija naslednjega leta. Enako velja za regres, ki pripada delavcu, ki je bil v koledarskem letu, za katero se regres izplačuje, pri delodajalcu zaposlen vsaj šest mesecev.
ZDR-1 v svojem 163. členu določa splošni standard, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnost za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Delodajalec staršem šoloobveznih otrok daje pravico, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic. Vsem delavcem daje pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga delavec sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca tri dni pred izrabo. Navedeni pravici pa lahko delodajalec delavcu odreče, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces.
Obveščanje delodajalca o nosečnosti
Delavka, ki je noseča, mora o svoji nosečnosti obvestiti delodajalca. S tem pridobi posebno pravno varstvo pred odpovedjo. Delodajalec jo lahko v času nosečnosti odpove le s predhodnim soglasjem inšpektorja za delo ali v primeru izredne odpovedi. Če delodajalec ob izreku odpovedi ne ve za nosečnost, delavka ohrani posebno pravno varstvo, če ga o nosečnosti obvesti takoj ali po prenehanju ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, ter predloži zdravniško potrdilo.
Nastop porodniškega dopusta
Porodniški dopust lahko nastopite najkasneje 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Za to potrebujete potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki ga izda vaš ginekolog. Približno 60 dni pred predvidenim rokom poroda se morate zglasiti na pristojnem centru za socialno delo, kjer boste prejeli obrazce za uveljavljanje porodniškega dopusta in seznanjeni s postopki ter pravicami. Najkasneje 30 dni pred nastopom porodniškega dopusta morate delodajalcu predložiti potrdilo o predvidenem datumu poroda.
Materinski dopust traja 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov.
Spremembe pri izplačilu porodniškega nadomestila
Zakonska ureditev glede višine starševskega nadomestila se je skozi leta spreminjala. Po Zakonu o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je porodniško nadomestilo za prve tri mesece porodniškega dopusta znašalo 100% vaše osnovne plače. Za nadaljnjih devet mesecev dopusta za nego in varstvo otroka pa je ZUJF določal višino starševskega nadomestila v višini 90% vaše osnovne plače, če je ta presegala določeno mejo.
S 1. 4. 2023 so se pričele uporabljati spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Vsebine objavljene na te spletni strani veljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali za katerega je podeljena starševska skrb sorodniku, po 1. aprilu 2023. Za informacije glede pravice do očetovskega dopusta za otroke rojene oz. Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Izrabi ga v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Se pravico uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala oz.
Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka (v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj). Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozeje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka do osmega leta starosti v obsegu kot ga imata mati oz. oče. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, v trajanju 30 dni. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok mlajši do osem za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.
Krajši delovni čas zaradi starševstva
Eden od staršev (ali rejnik/skrbnik) lahko dela krajši delovni čas:
- če varuje otroka, mlajšega od treh let,
- ali najmanj dva otroka do konca prvega razreda najmlajšega otroka.
Starša lahko pravico koristita tudi hkrati - a skupaj le do polovičnega delovnika oz. ne več kot 20 ur na teden. Minimalni obseg dela je 20 ur tedensko (polovični delovnik).
Pomembno: Delodajalec izplačuje plačo glede na dejansko opravljene ure, država pa zagotavlja plačilo prispevkov do polne delovne obveznosti.
Pravico do krajšega delovnega časa starši uveljavljajo na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), neodvisno od volje delodajalca. Delodajalec jim mora omogočiti koriščenje te pravice, delavec pa ga mora o tem obvestiti najmanj 30 dni pred začetkom koriščenja krajšega delovnika. Pravico do plačila razlike prispevkov je treba uveljaviti najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim časom.
Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov.
Razporejanje delovnega časa
Delavci starši nimajo nujno “družini prijaznejšega urnika”. Če delavec predlaga drugačno razporeditev delovnega časa zaradi usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, mu delodajalec lahko ugodi ali pa ga zavrne, mora pa svojo odločitev pisno utemeljiti (npr. s potrebami delovnega procesa).
Posebna pravila pa veljajo pri nadurnem in nočnem delu. Pisno soglasje delavca za nadurno in nočno delo je potrebno, če:
- neguje otroka do treh let,
- je noseča ali doji (če je delo zanjo ali za otroka nevarno),
- skrbi za hudo bolnega otroka ali otroka s posebnimi potrebami,
- živi sam z otrokom, mlajšim od sedem let.
V nekaterih kolektivnih pogodbah so starši dodatno zaščiteni (npr. brez nedeljskega ali nočnega dela).
Pomembno: Če negujete otroka, mlajšega od treh let, ste noseči, dojite oz. za vas veljajo zgornje okoliščine, potem vas delodajalec brez vašega soglasja ne more razporediti v delo ponoči oz. od vas zahtevati nadurnega dela.
Odmor za dojenje
Mamici, ki dela polni delovni čas in doji otroka, mlajšega od 18 mesecev, pripada:
- enourni odmor za dojenje med delovnim časom,
- nadomestilo v višini sorazmernega dela materinskega nadomestila.
Pravico mora uveljaviti najpozneje 30 dni po pridobitvi (torej po povratku na delo in koriščenju pravice do odmora za dojenje).
Pomembno: Glede koriščenja pravice se je potrebno dogovoriti z delodajalcem. Ponekod odmora za dojenje ni mogoče koristiti prvo ali zadnjo uro dela.
Dopust: dodatni dnevi za starše
Starši imajo:
- dodatni dan dopusta za otroka do 15. leta starosti,
- plačan prost dan ob prvem šolskem dnevu prvošolčka,
- pravico, da najmanj enega tedna dopusta izkoristijo med šolskimi počitnicami (razen če bi bil delovni proces resno ogrožen).
Nadomestilo plače zaradi nege otroka
Pravica do nadomestila plače zaradi nege otroka do 18. leta starosti pripada enemu od staršev, rejniku ali skrbniku, zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju, ki otroka dejansko neguje in varuje. Pravica traja največ do 10 koledarskih dni za otroke do sedem let, za starejšega duševno ali telesno prizadetega otroka pa do 20 koledarskih dni. Izjemoma lahko zdravnik pravico podaljša do 40 dni, ob nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja otroka pa celo do največ pol leta. V posebej težkih primerih - kot so težke možganske okvare, rakava obolenja ali druga huda poslabšanja zdravstvenega stanja - se lahko pravica na predlog strokovnega kolegija za pediatrijo UKC podaljša še dlje. Trajanje se določi individualno glede na potek bolezni. Višina nadomestila znaša 80 % osnove.
Pomembno: Pravica pripada tudi samostojnim podjetnikom in samo za število ur zaposlitve (v primeru koriščenja krajšega delovnega časa).
Sobivanje z bolnim otrokom v bolnišnici ali zdravilišču
Eden od staršev (ali rejnik, skrbnik, zakonec oziroma zunajzakonski partner), ki dejansko neguje in varuje otroka, ima pravico do kritja stroškov nastanitve in prehrane v bolnišnici ali zdravilišču. Pravica je financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in velja do dopolnjenega 15. leta starosti, v primeru hujših okvar, poškodb, kroničnih bolezni ali hujših zdravstvenih stanj pa do otrokovega 18. leta starosti. Zaposlenim v času sobivanja pripada pravica do zadržanosti od dela in 80 % nadomestila od osnove plače. Pravico ureja pediater, ki na podlagi potrdila o odpustu odobri nego za čas sobivanja. Zaposleni potrdilo predložijo delodajalcu, samozaposleni pa ga posredujejo na ZZZS.
Spremstvo otroka na pregled ali zdravljenje
Pravico do spremstva lahko uveljavlja eden od staršev do otrokovega dopolnjenega 15. leta ali do 18. leta, kadar gre za duševno ali telesno prizadetega otroka. Spremstvo se izdaja po urah, glede na dejansko potrebo (npr. zdravniški pregled, preiskave, sprejem ali odpust iz bolnišnice) in ne avtomatično za celoten delovni dan. Upravičenec pravico uveljavlja tako, da osebnemu zdravniku predloži potrdilo zdravstvene ustanove o opravljenem pregledu ali zdravljenju.
Potencialne pravne poti v primeru nezakonitega ravnanja delodajalca
Če menite, da je delodajalec ravnal nezakonito pri sklepanju pogodb za določen čas ali pri prenehanju delovnega razmerja, je priporočljivo poiskati pravni nasvet. V primeru nezakonitega sklepanja pogodb za določen čas ali nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, vloži tožbo na pristojno delovno sodišče.
Če nastopi katerikoli razlog iz prvega in drugega odstavka tega člena mora oseba vrniti neupravičeno prejeti znesek nadomestila. To pomeni, da lahko oseba v času koriščenja starševskega dopusta in prejemanja starševskega nadomestila opravlja delo po avtorski ali drugi civilni pogodbi po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 97/07 - UPB1). Drugačna pa bi bila situacija v primeru, če bi taka oseba sklenila pogodbo o zaposlitvi ter pričela opravljati delo v rednem delovnem razmerju, saj bi to pomenilo, da je prekinila starševski dopust in da ne želi izrabiti pravice do odsotnosti z dela zaradi starševskega varstva. V primeru kršitev ima delavec pravico podati prijavo na pristojno enoto Inšpekotrata RS za delo.
Pomembno je poudariti, da so navedene informacije zgolj informativnega značaja in ne predstavljajo pravnega nasveta.