Mleko v prsih vas že boleče tišči, da komaj čakate, kdaj boste lahko dojili, in ko dojenček prične piti, pije tako hlastno, da komaj sproti požira. Kar zaletava se mu. Ubožec, najbrž je bil res lačen. Ko se pričenja umirjati in se ponehava dojiti, ga dvignete na ramo, da bi podrl kupček. Sit najbrž še ne more biti, saj še ni pil dovolj. Nežno ga trepljate, tedaj pa vaš dojenček nenadoma bruhne. Zdi se, da mu je odleglo, ampak - ali je v njem sploh še kaj ostalo? Pediater bi nas takoj popravil - dojenček ni bruhal, temveč je mleko »polival«. Mladim staršem je oboje videti enako, saj lahko mleko v obeh primerih prileti iz dojenčka v loku, ampak v resnici je velika razlika. Kakšna?
Razlika med polivanjem in bruhanjem: Ključno razumevanje
Polivanje je običajno za vse dojenčke, čeprav vsi ne polijejo enako veliko mleka. Zato si ramo in hrbet vedno zaščitimo, kadar po hranjenju dvignemo dojenčka. Še posebno pogosto pa je polivanje pri novorojenčkih, to se pravi, pri dojenčkih do prvega meseca. Nekaterim dojenčkom pri polivanju priteče iz ust le droben curek mleka, drugi izbruhajo količino, ki je videti kot ves obrok. Mlade starše to zaskrbi, ker je bruhanje lahko tudi znak bolezni, na kar je treba biti pri dojenčku zelo pozoren. Zato opazujte dojenčka, ki je bruhal, ali opazite še kakšne druge znake, recimo, ali je na sploh videti prizadet, drugačen, zaspan ali pa je potem, ko izbruha, spet viden običajno dobre volje in živahen. Če kaže kakršnekoli znake bolezni ali splošne prizadetosti, se napotite k zdravniku.
Bruhanja ne smemo zamenjati s polivanjem. Za bruhanje je značilno, da želodec z naporom zavrne želodčno vsebino, pri polivanju pa se ta vrača brez napora. Kadar dojenček poje preveč ali prehitro popije obrok, se pogosto zgodi, da mu presežek hrane steče iz ust. Temu pravimo, da poliva. Vzrok za polivanje je preslabo razvito mišičje spodnjega dela požiralnika. Ker se pritisk v želodcu in požiralniku izenačuje, hrana ne ostane v želodcu, temveč se vrača po požiralniku nazaj v usta. Lahko recimo pomislite na trebušne krče oziroma kolike, če sicer zdrav in čez dan zadovoljen dojenček joka več ur skupaj, več dni zapored in predvsem popoldne in zvečer. Jok je intenziven, neutolažljiv in dolgotrajen. Dojenček se zvija, krči, napenja, steguje nogice, ima vetrove in na trenutke postaja rdeč v obraz. Trebušni krči se lahko začnejo pojavljati pri nekje treh tednih starosti, izzveneti pa bi morali do tretjega meseca. Hude kolike lahko vsaj za krajši čas omilite s povijanjem, nošenjem na trebuščku ali z masažo trebuščka. Zdravnika pa je treba obiskati, če jih denimo spremlja povišana telesna temperatura, bruhanje ali driska, če dojenček ne pridobiva na teži, če nima apetita, če je bled, če opazite spremembe na koži, če je na splošno bolj razdražljiv skozi cel dan. Skratka, ob drugih spremljevalnih bolezenskih simptomih.
Včasih se novopečeni starši "ustrašijo" tudi čudnega blata in tudi njegove količine. Mekonij, prvo blato, je gosto in črno, na videz spominja na nafto. Po nekaj dneh začne novorojenček izločati rumeno in vodeno blato, včasih je lahko vsaka njegova plenička pokakana. Po uvajanju goste hrane pri okoli šestih mesecih naj bi blato postalo vse bolj "normalno", pa tudi odvajanje bolj redno. V bistvu pa je malo stvari, ki bi vas morale skrbeti glede odvajanja. Namreč, skoraj vse je popolnoma v redu - barva blata je lahko rumena, zelena ali rjava, blato je lahko tudi zelo mehko. Zaradi izločanja blata načeloma ni treba obiskati zdravnika, če je dojenček sicer zadovoljen in če lepo napreduje. Priporočljiv pa je obisk pediatra, če v izredno mehkem blatu opazite sluz, predvsem če traja več dni, in če ima dojenček napet in boleč trebušček, pa tudi, če opazite kri v blatu, ki je lahko tudi znak alergije. Sama se spominjam, kako sem pri prvem otroku nekega dne opazila "črne podančice" v blatu mojega enoletnika. Po pogovoru s patronažno sestro sva ugotovili, da so bile "podančice" samo vlaknine banane, ki jih je sin jedel prejšnji dan.
Dojenčki tudi polivajo in včasih bruhajo. Njihova prebava se še razvija in imajo majhen trebušček. Vzrok je lahko tudi v pretiranem hlastanju med hranjenjem, ko dojenček poleg mleka pogoltne še nekaj zraka, nato pa izloči višek. Pomembno je, da dojenček ne bruha v loku, da gre za majhne količine, ki jih lahko denimo obrišete z enim ali dvema odrezkoma papirnate brisače, da lepo napreduje v teži … Da je v osnovi zadovoljen. Ključno pa je, da mu po vsakem hranjenju "podrete kupček".
Pogosti vzroki polivanja pri dojenčkih
Dojenčki največkrat polivajo zato, ker jedo zelo hlastno. Hlastno jedo, ker so še nespretni pri požiranju mleka, pa tudi zato, ker materino mleko lahko teče v močnih curkih. Pa kaj teče, včasih kar brizga, da ga dojenček komaj požira! To se še posebno rado zgodi, če vas prsi že močno tiščijo od mleka, ki se je nabralo v njih, recimo, ker je dojenček spal dlje kot običajno ali pa zato, ker dojenje še ni steklo gladko. Ni namreč nujno, da dojenje steče gladko kar takoj. Ponavadi traja več tednov, preden se situacija umiri.
Dojenček, ki pri dojenju ali hranjenju po steklenički hlastno požira, požre ob tem tudi precej zraka. Ta zrak se mu nabira na prebavni poti do želodčka. Ko mu podrete kupček, mu pomagate spet izpustiti pogoltnjeni zrak. Ampak ko prihaja zrak spet nazaj v usta, pride z njim tudi del mleka. So pa tudi dojenčki, ki bi jim lahko rekli »polivančki«. Ti ne bruhnejo mleka le zato, ker z zrakom pride nazaj še del mleka, ampak imajo za to telesni vzrok. Fizično še niso povsem zreli, zato njihove mišice med požiralnikom in želodcem še niso dobro usklajene. Normalno bi mišice namreč zaprle pot hrani, da se ne vrne nazaj v usta, od koder je prišla, pri njih pa se to še ne zgodi. Naj vas ne skrbi preveč, kajti dojenček hitro dozoreva.
Vedeti je treba, da dojenček, ki poliva, zaradi tega ni nič prikrajšan ali nesrečen. Ne počuti se nič slabše - kar nam pokaže tudi sam, saj se za polivanje niti ne zmeni. Ko poliva ali bruhne, ob tem ne zajoka, kot bi gotovo zajokal, če bi kaj zabolelo ali kaj motilo. Pravzaprav se zdi, da še opazi ne, kako poliva. Polivanje skrbi le odrasle, predvsem zato, ker ne moremo oceniti, ali je dojenček sploh dovolj pojedel, ko je pa toliko polil. V največ primerih skrb sploh ni potrebna, še posebno če se dojenček sicer dobro razvija. Toda tega sami najbrž ne morete oceniti, še posebno ne, če je dojenček še čisto majhen in če je to vaš prvi otrok.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Če vas skrbi, se odpravite k pediatru, ki bo otroka pregledal in stehtal. Morda bo v prihodnjih tednih tudi bolj pozorno spremljal njegov splošni razvoj. Vprašal vas bo tudi, kako dojenček spi, ali je njegov spanec dober ali pa se prebuja, bruha in joka. Pozorno bo preverjal tudi njegovo dihanje. Če bo menil, da ne gre za običajno polivanje, ampak za refluks, se bo odločil za nadaljnje preiskave. Vprašal pa vas bo tudi, ali morda dojenčku ne dodajate kravjega mleka - saj veste, da tega ne smete, dokler zanj še ni zrel, to pa ni v prvem letu življenja -, ker so posledice intolerance na kravje mleko zelo podobne. Morda vam bo tudi svetoval drugačno lego dojenčka med spanjem ali pa posebno prehrano, kajti morda vaš dojenček ne prebavlja materinega mleka. Da, tudi to je mogoče, čeprav je zelo zelo redko. Običajno pa vas bo zdravnik pomiril, da se dojenček dobro razvija in da bo težava v prihodnjih dveh mesecih izzvenela.
Bruhanje v loku
Včasih se zgodi, da otrok po zaužitem obroku močno bruhne. Vzrok je nenehno krčenje mišic trebušne prepone in dihalnih mišic, pravita Birgit Gebauer Sesterhenn in dr. Manfred Praun v knjigi Velika knjiga o dojenčku. Če dojenček po vsakem obroku želodčno vsebino izbruha v loku, govorimo o gastroezofagealnem refluksu. Zanj je značilno, da gre želodčna vsebina nazaj v požiralnik in usta. Vzrokov je lahko več: od tega, da dojenček ne prenese kravjega mleka, do deformacije trebušne prepone ali nepravilnosti v želodčno-prebavnem traktu. Bruhanje v loku je pogostejše pri nedonošenčkih in dojenčkih z nizko telesno težo. Če otrok bruha v loku ali večkrat na dan, ga mora pregledati zdravnik.
Dehidracija: Ključna nevarnost pri bruhanju
Tako kot pri driski, tudi pri bruhanju otroci izgubijo velike količine tekočine. Največja nevarnost driske in bruhanja je dehidracija. Dehidracija je izguba večje količine vode in elektrolitov iz telesa, kar lahko pripelje do zdravstvenih težav in celo smrti. Še posebej ogrožena populacija so dojenčki. Vodo in elektrolite iz telesa nenehno izgubljamo z dihanjem, potenjem, izločanjem blata in z urinom, dobivamo pa jih s hrano in pijačo. Če osnovni procesi potekajo normalno, ostaja tekočinsko in elektrolitsko ravnovesje v normalnem območju. Dojenčki in otroci glede na svojo telesno težo vsebujejo veliko količino vode v telesu, kar 70 do 80 %, in zato je izjemno pomembno njeno vzdrževanje.
Pomembni simptomi dehidracije, ki jih lahko starši opazijo:
- Suha usta in jezik
- Jok z malo ali nič solzami
- Vdrte oči
- »Uvelost« kože (slabši turgor kože)
- Malo ali nič urina in zgoščen urin (temna barva urina)
- Vdrta velika fontanela (pri dojenčkih)
- Vrtoglavica, omotičnost
- Sprva razdražljivost, nato apatičnost, zaspanost in zmedenost
- Izguba telesne teže
Resnejši vzroki bruhanja, ki zahtevajo zdravniško pomoč
Čeprav je bruhanje pogosto povezano z manj resnimi težavami, lahko v nekaterih primerih kaže na resnejše zdravstvene težave, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Med te sodijo:
- Vnetje slepiča (apendicitis): Akutno bakterijsko vnetje slepiča. Simptomi se običajno začnejo z neenakomernimi napadi bolečin v vsej trebušni votlini, ki se postopoma lokalizirajo v desnem spodnjem delu trebuha. Pojavi se lahko tudi povišana telesna temperatura in otrdela trebušna stena. Pri vsaki akutni in nejasni bolečini v trebuhu, ki traja dlje kot dve uri, morate vprašati zdravnika za nasvet.
- Uvihano črevo (invaginacija): Nastane zaradi nenormalnega gibanja črevesja, kjer se del črevesa uviha preko naslednjega dela. Pojavijo se akutni napadi močnih, kolikam podobnih bolečin v trebuhu, s kričanjem, bruhanjem in znaki šoka. Pri sumu na uvihano črevo takoj poiščite zdravniško pomoč.
- Neprehodno črevo (ileus): Kadar je normalen prehod skozi črevo onemogočen zaradi ovire (tujek, zaplet črevesja) ali ohromelosti črevesnega gibanja. Pojavi se lahko bruhanje, napihnjenost trebuha in šokovno stanje.
- Gastritis, čir na želodcu, čir na dvanajstniku: Simptomi so lahko bruhanje (včasih s primesjo krvi), bolečine v trebuhu, izguba apetita in zaostanek v razvoju. Pri dojenčkih so znaki lahko neznačilni.
- Glistavost: Gliste lahko povzročajo utrujenost, zaspanoost, kolobarje okrog oči, bolečine v trebuhu, napenjanje in občasno drisko. Glistavost mora vedno zdraviti zdravnik.
- Okužbe sečnih poti: Lahko se kažejo s pekočim izločanjem seča, pogostim tiščanjem na vodo, vročino in glavobolom. Če so obolele tudi ledvice, se pojavi visoka vročina in bolečine v ledvenem delu.
- Vnetje možganskih ovojnic (Meningitis): Simptomi vključujejo glavobol, visoko vročino, bruhanje, otrdel vrat in motnje zavesti. Pri dojenčkih so simptomi lahko manj tipični. Vnetje možganskih ovojnic zahteva takojšnje bolnišnično zdravljenje.
- Migrena: Močni glavoboli, ki se lahko pojavijo že pri dojenčkih, povezani s slabostjo in bruhanjem.
- Alergija na zdravila: Lahko se kaže z različnimi simptomi, vključno z bruhanjem, kožnimi izpuščaji in vročino.
Bruhanje ognja trailer.flv
Ukrepi za zmanjšanje polivanja in pomoč pri bruhanju
Če otrok kljub bruhanju dobro uspeva in pridobiva na teži, posebno zdravljenje ni potrebno. Pomaga že, če nekoliko dvignete otrokovo ležišče (za 30 stopinj), da je glava višje od želodca. Ko je otrok še majhen, naj hranjenje poteka počasi, vmes večkrat podiramo kupčke. Po končanem obroku imejmo dojenčka vsaj še 15 minut v pokončnem položaju. To najlažje storimo tako, da sedemo, otrok pa počiva na nas. Lahko je obrnjen na trebušček ali pa leži na hrbtu. V vsakem primeru imejmo ob sebi bombažno plenico, če bi kljub temu bruhal. Bodite pozorni, da bo dojenček vedno imel glavo višje od želodčka, tudi med previjanjem, igranjem, v vozičku … Nikar pa ne podlagajte njegove glavice z vzglavnikom! Ležišče dojenčka mora biti ravno in dvignjeno za 30 stopinj. Bruhanje je mogoče omejiti tudi z zgoščevanjem hrane. Na tržišču je mogoče kupiti riževo sluz, s katero zgostimo mleko, in je primerna za dojenčke že od rojstva naprej. Če otrok slabo pridobiva na telesni teži ali jo celo izgublja, je treba opraviti dodatne preiskave, na primer ultrazvok zgornjega dela trebušne votline ali rentgensko slikanje, da izključimo možnost morebitnih organskih vzrokov bruhanja - na primer zadebelitev želodčnega vratarja.
Priporočeni ukrepi za zmanjšanje polivanja:
- Hranjenje naj bo počasnejše: Če menite, da dojenček nestrpno golta, ker vaše mleko brizga, si najprej iztisnite nekaj mleka kar sami, dojenčka pa pristavite šele, ko je prvi naval mimo. Tudi sami se pri dojenju umirjajte. Mislite na kaj prijetnega.
- Večkrat podirajte kupček: Med hranjenjem dojenčka večkrat dvignite in mu večkrat podrite kupček. Običajno to storimo po dojenju na vsaki dojki, vi pa lahko to storite že tudi vmes, celo dvakrat. Računajte pa, da bo to precej raztegnilo čas dojenja.
- Manjši obroki: Dojenček naj je bolj pogosto, zato pa manjše obroke. Za mamico bo to sicer napornejše, še posebno ponoči, pomaga pa zelo.
- Različni položaji: Poskusite med dojenjem zamenjati več položajev. Ni treba, da vi vedno sedite, dojenček pa je v vašem naročju.
- Mirne igre: Z dojenčkom se tako ali tako ne igramo divjih iger, ampak vseeno - če ga boste umirjali, ne pa vznemirjali, bo polivanja manj.
Kaj lahko storite v primeru bruhanja pri otrocih?
Biti bolan je zelo neprijetna izkušnja za vašega otroka.
- Tolažite ga: Podpirajte mu glavo in ga božajte po hrbtu. Pomaga tudi hladna krpa na čelu.
- Poskrbite za hidracijo: To je najpomembnejši ukrep pri bruhanju. Večkrat mu ponudite čaj ali vodo. Tekočine naj bodo brez sladkorja in kofeina. Priporoča se čimprejšnje dajanje oralnih rehidracijskih raztopin (ORR), ki so na voljo v lekarni in vsebujejo ustrezen delež elektrolitov in glukoze. Tekočino ponujajte v rednih intervalih, v manjših količinah, še posebej, če otrok bruha (npr. na 5-10 minut nekaj požirkov ali žličk). Po bruhanju počakajte 20-30 minut in nato nadaljujte z dajanjem ORR.
- Počitek: Otrok potrebuje veliko počitka, da se telo lahko bori proti okužbi ali drugim težavam, ki so povzročile bruhanje.
- Prehrana: Ko bruhanje poneha, je priporočljivo postopoma uvajati lahko prebavljivo hrano, kot so banane, riž, jabolčni pire in toast (BRAT dieta).
- Higiena: Če sumite, da je vzrok za bruhanje nalezljiva bolezen, otrok naj ostane doma. Ne uporabljajte njegovih skodelic ali krožnikov. Po čiščenju bruhanja si skrbno umijte in osušite roke. Med otrokovim bruhanjem poskusite zadržati dih.
- Ocenite situacijo: Poskusite oceniti, kakšna je količina, ki jo otrok izbruha, v primerjavi s količino popite tekočine. Bodite pozorni tudi na barvo njegovega urina.
- Spodbujajte počitek: Spodbujajte otroka, naj zadrema.
Vprašanje staršev glede intenzivnega polivanja
Moj otrok, star 7 mesecev, zelo, zelo veliko poliva (od kar se je rodil). Bruha po obroku, pred obrokom… skoz. Včasih celo tisto, kar je pojedel 5, 6 ur nazaj. To se dogaja pri različnih položajih, tudi če le na miru sedi. Poliva čez cel dan, razen zvečer pred spanjem. Pedijatrinja je rekla, da bo nehal, ko bo začel jesti gosto hrano, toda to se ni zgodilo. Gosto hrano je že mesec pa pol, trenutno 3 obroke kašic na dan. Poliva pa enako kot prej, včasih se mi zdi, celo več. Zdaj sem že zelo zaskrbljena. Prosim, če mi lahko svetujete.
Dojenčki bruhajo in polivajo zaradi različnih vzrokov. Veliko je telesnih stanj in bolezni, ki lahko izzovejo bruhanje. Nekatera so bolj resna in je potrebno ukrepati takoj, druga pa ne zahtevajo takojšnje obravnave. Opredelitev težave je brez pregleda zelo težka. Vaša pediatrinja je sigurno izključila akutne vzroke, ki bi zahtevali takojšnje ukrepanje. To vidimo tudi iz dejstva, da se vašemu otroku stanje ni poslabšalo. Večine telesnih bolezni ne preneha ponoči. Vašemu otroku želim odraščanje brez polivanja, vam pa materinstvo brez utrujenosti. LP
Najpogostejše prebavne težave dojenčkov
Najpogostejše prebavne težave dojenčka sodijo driska, zaprtje, bolečine v trebuhu (kolike) in polivanje (refluks). Ker močno vplivajo na kvaliteto družinskega življenja, se starši pogosto zatekajo k iskanju najrazličnejših rešitev, da bi svojim dojenčkom omilili težave.
Kolike pri dojenčkih so po definiciji epizode nemira, razdražljivosti in joka, ki se pojavljajo brez jasnega razloga. Pojavljajo se pri 5-30 % dojenčkov. Enako pogoste so pri dojenih in pri tistih, ki so hranjeni z mlečnim nadomestkom. Ker pravega vzroka zanje ne poznamo, tudi nimamo enotnih kriterijev za pristop k dojenčku s kolikami. Tipični dojenčkovi krči trajajo vsaj 3 ure, vsaj 3 dni v tednu, vsaj 1 teden. Pri pojavu krčev morajo biti starši pozorni na t. i. opozorilne znake, kot so: neustavljivo bruhanje, prisotnost krvi v izbruhanini/blatu, slabše pridobivanje telesne teže. Če so odsotni opozorilni znaki, je treba pristopati individualno. Pomembno je zavedanje, da so težave prehodne, nenevarne in bodo sčasoma minile same po sebi. Začeti moramo že pri hranjenju; dojenčka je treba dojiti/hraniti v mirnem okolju, brez nepotrebnih motenj. Poje naj čim manj zraka. Redno naj »podira kupček«, po potrebi že med obrokom. Tako lahko preprečimo »ujetje« zraka v prebavilih, ki je eden od možnih vzrokov za krče. Pri pojavu joka je treba dojenčka namestiti v položaj, ki mu najbolj ustreza. Pri nošenju dojenčka naj se družinski člani izmenjujejo. Po raziskavah nekatere probiotične ali vetrovne kapljice nekoliko zmanjšajo težave. Pomembno je poudariti, da kapljice vitamina D ne povzročajo ali poslabšajo krčev.
Zaprtje v več kot 95 % je funkcionalno - brez bolezenskega vzroka. Po definiciji gre za zaprtje pri dojenčkih, če je odvajanje boleče in dolgotrajno, blato, ki ga izločijo pa trdo ali zelo gosto konzistentno. Glasno napenjanje pred odvajanjem mehkega blata ne pomeni zaprtja. To je precej pogosto stanje dojenčkov, ki se imenuje dishezija - težave minejo same od sebe, brez dodatnih ukrepov. K zaprtju so pogosteje nagnjeni nedonošenčki in dojenčki, ki so hranjeni z mlečnim nadomestkom. Dojeni otroci lahko odvajajo večkrat dnevno, lahko pa so tudi obdobja, ko več dni ne kakajo. Če pri tem nimajo težav, gre za popolnoma normalno stanje. Pri začetnih težavah lahko pomagamo z masažo trebuščka v smeri urinega kazalca, pritegovanjem pokrčenih nogic proti trebuščku … Odsvetovana je manipulacija zadnjika s prsti, termometri in vatiranimi paličicami. Pri tistih, ki so hranjeni z mlečnim nadomestkom, je treba paziti, da so le-te pravilno pripravljene (količina vode!). Navadne nadomestke lahko zamenjajo za tiste, ki so namenjene zaprtim dojenčkom. Pri prehodu na gosto hrano (hrana po žlički) je treba paziti na primerno količino tekočin. Hrana naj vsebuje čim več balastov (sadje, zelenjava, polnozrnati izdelki …). Odsvetujejo se pretežno mlečne kašice, še posebej čokoladni žitni kosmiči. Večji dojenčki bodo lažje odvajali v sedečem položaju - poskus uvajanja kahlice. V primeru, da vsi našteti ukrepi ne pomagajo, ali se zaprtju dodatno pridružijo še: napihnjenost trebuščka, krvavo blato, slabše pridobivanje telesne teže, bruhanje žolčne (zelene) vsebine ali izvihanje črevesja je potreben predčasen pregled pri pediatru, ki bo po potrebi svetoval uvedbo mehčalcev blata (sirupi, praški, svečke) ali pa otroka poslal na dodatne preiskave k otroškemu gastroenterologu.
Driska je definirana kot zmanjšana konzistenca blata (tekoče) in/ali povečano število dnevnih odvajanj. Če je posledica okužbe, jo lahko spremljata še bruhanje in povišana telesna temperatura. Dojenčki, predvsem dojeni, zelo pogosto odvajajo večkrat dnevno. Blato je večinoma neformirano, rumeno (»senfasto«). Najbolj zaskrbljeni so starši, ki prvič vidijo odvajanje med previjanjem - blato lahko »teče« iz ritke. To je popolnoma normalno. Zaskrbljujoče je, če se poveča število dnevnih odvajanj ali močno zmanjša konzistenca blata. Vzroki za drisko so zelo različni. Lahko gre za alergije, intolerance na hrano, najpogostejše pa so črevesne okužbe, ki jih na dojenčke prenesejo sorojenci in odrasli predvsem zaradi slabe higiene rok. V našem okolju kot vzrok infekcijskih drisk prevladujejo virusi. Zanje nimamo zdravil. Okužbe večinoma potekajo v blagi obliki in minejo same od sebe. Zdravljenje je simptomatsko: skrbimo, da otrok ne dehidrira. Povečati moramo dnevni vnos tekočin, vsaj del teh mora biti rehidracijska raztopina. Pozorni moramo biti na izločen urin (vsaj 4-5 mokrih pleničk v dnevu), otrokovo razpoloženje (živahen, umirjen, ves dan spi …) in spremljajoče težave (bruhanje, povišana temperatura …). Številne raziskave so pokazale, da lahko nekateri probiotiki pomembno skrajšajo trajanje driske. Otroka je treba odpeljati k zdravniku, če: je mlajši od 3 mesecev, neustavljivo bruha, so pleničke manj vlažne/suhe, noče piti, bruha zeleno vsebino, je zelo utrujen, pretežno spi, težave trajajo več kot 1 teden, starše močno skrbi.
Polivanje (regurgitacija, gastroezofagealni refluks) pomeni zatekanje želodčne vsebine v požiralnik in usta. Zelo pomembno je razlikovanje polivanja od bruhanja: polivanje se zgodi brez napora, bruhanje pa je posledica draženja centra za bruhanje v podaljšani hrbtenjači (usklajeno delovanje mišic prebavil, grla in ust). Po polivanju je dojenček zadovoljen, popolnoma neprizadetega videza, po bruhanju pa se počuti slabo, izgleda bolan, pogosto tudi joka. Polivanje ni bolezen, temveč posledica anatomskih značilnosti dojenčkov: »slabša mišica« spodnjega dela požiralnika, manj oster kot med požiralnikom in želodcem. K lažjemu dviganju hrane pripomore tudi hranjenje dojenčkov s tekočo hrano (mleko). Poliva vsaj 50 % dojenčkov. Začne se zelo zgodaj (že prvi mesec), ne vpliva na rast in razvoj in mine brez posledic - po navadi kmalu po uvajanju goste hrane. K zmanjšanju refluksa pripomore že nekaj preprostih ukrepov: hranjenje v mirnem okolju (zmanjšanje hlastanja zraka), redno podiranje kupčkov, pokončnem položaju vsaj pol ure po hranjenju, zgoščen nadomestek mleka (AR - anti refluks), spanje z dvignjenim vzglavjem. Če se refluksu pridružijo t. i. alarmni simptomi (bruhanje krvave vsebine, hud jok ob poskusu hranjenja, slabše pridobivanje telesne teže), je treba poiskati pomoč pri pediatru, saj se lahko razvije refluksna bolezen.