Dojenje predstavlja temelj zdravega razvoja novorojenčka in predstavlja pomemben vidik obporodne skrbi. V Sloveniji se v porodnišnicah sicer beleži visok delež dojenih otrok ob odpustu, vendar se ta delež po prihodu domov hitro zmanjšuje. Ta članek podrobneje raziskuje prakse in podporne mehanizme dojenja ob odpustu iz slovenske porodnišnice, s posebnim poudarkom na izkušnjah porodnišnice Brežice ter širšim pogledom na pomen in izzive dojenja v Sloveniji.
Pobuda za odlično obporodno skrb v Brežiški porodnišnici
Porodnišnica Brežice je januarja 2016 v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) sprejela "Pobudo za odlično obporodno skrb in prijazno pomoč pri rojevanju". Ta pobuda poudarja strokovno, varno in učinkovito skrb za žensko in otroka, ki upošteva tako fizične kot čustvene potrebe mame, otroka in očeta. V Brežiški porodnišnici letno opravijo nekaj več kot 500 porodov, pri čemer vsi zaposleni - porodničarji, babice in medicinske sestre - delujejo na več področjih: v porodni sobi, na ginekološko-porodnem oddelku in v ginekološki ambulanti. Skupno gre za ekipo 22 strokovnjakov.
Cilj porodnišnice je povečati število porodov z milejšim, prijaznejšim in celostnim pristopom k ženski, ki rojeva. Poudarjajo, da zaradi svoje velikosti in volje po spremembah želijo ustreziti individualnim željam nosečnic in jim zagotoviti čim bolj prijetno porodno izkušnjo.
Ključni vidiki porodne izkušnje in podpore v Brežicah
Porodnišnica Brežice ponuja vrsto storitev in možnosti, ki podpirajo porodnice in njihove družine:
- Prisotnost ob porodu: Poleg partnerja ali druge osebe je dobrodošla tudi prisotnost doule. Obe spremljevalki sta dobrodošli in njuna prisotnost je brezplačna.
- Porodni načrt: Porodni načrt porodnice se upošteva v celoti, razen če varnost in/ali zdravje porodnice in/ali novorojenčka nista ogrožena.
- Možni načini poroda: Porod lahko poteka v različnih položajih, kot so sede, na boku, kleče ali na pručki. V prihodnosti se načrtuje tudi možnost poroda v vodi.
- Carski rez: Carski rez se izvede v primerih, ko plod ni v glavični vstavi, po predhodnem carskem rezu, ob stanju po poškodbi ali bolezni, kjer vaginalni porod ni priporočljiv, ali v primeru patološkega strahu pred porodom, potrjenega s strani psihiatra.
- Prenovljene porodne sobe: Do konca leta 2018 sta bili prenovljeni dve sobi, namenjeni porodom v domačem okolju in babiškim porodom, vključno s kadjo za porod v vodi.
- Protibolečinska sredstva: Na voljo so brezplačna protibolečinska sredstva, kot so TENS, dolantin, smejalni plin in epiduralna analgezija. Epiduralna analgezija je brezplačna, priporoča pa se predhodni dogovor z anesteziologom na napotnico izbranega ginekologa, čeprav to ni nujni pogoj.
- Poporodno obdobje v porodnišnici: Po vaginalnem porodu porodnica ostane v porodni sobi še tri ure, po carskem rezu pa je po dveh urah v sobi za prebujanje premeščena na porodniški oddelek.
Dojenje: Certifikat in podpora v Brežicah
Porodnišnica Brežice se ponaša s certifikatom "Novorojenčku prijazna porodnišnica" in aktivno spodbuja dojenje. V primeru težav z dojenjem je na voljo stalna pomoč medicinske sestre, ki skrbi za novorojenčke. Vsi zaposleni imajo opravljen "tečaj dojenja". Za mamice, ki se odločijo, da ne želijo dojiti, je na voljo zdravstveno-vzgojno svetovanje, pri čemer se njihova želja spoštuje. V primeru, da mamica nima dovolj mleka ali želi dodajati mlečno formulo, ji nudijo ustrezne informacije in jo naučijo priprave umetnega mleka.
Podpora ob poporodni depresiji in oskrba nedonošenčkov
V Brežiški porodnišnici se zavedajo pomena psihološke podpore. Ob znakih poporodne depresije ali drugih psiholoških odstopanj nudijo podporo in po potrebi napotijo porodnico k psihologu, najpogosteje v ljubljansko porodnišnico. V nujnih primerih je zagotovljena tudi psihiatrična obravnava.
Za oskrbo nedonošenčkov imajo na voljo dva inkubatorja za nego manj ogroženih nedonošenčkov, ki sami dihajo. Resno ogrožene novorojenčke, tako nedonošene kot donošene, premestijo v terciarni center. V primeru, da je novorojenček v inkubatorju, je mamica lahko ob njem poljubno dolgo, odvisno od njenega stanja. Spodbujajo jo k črpanju mleka že prvi dan po porodu, ji posodijo črpalko ter jo naučijo pravilnega izčrpavanja, priprave mleka in vzdrževanja laktacije.
Sobivanje in ostale ugodnosti
Novorojenček vedno biva skupaj z mamico v sobi. Tudi ob nezapletenih zdravstvenih težavah, kot sta zmerna zlatenica ali vnetja, se novorojenček zdravi v sobi. Količine vložkov, plenic in drugega potrebnega niso omejene. Največje število porodnic v sobi je tri, doplačilo za enoposteljno sobo pa znaša 25 evrov na dan. Do konca leta 2018 je bilo s preureditvijo sob omogočeno tudi sobivanje partnerja in najem celotne sobe/apartmaja po porodu za 50 evrov na dan, z možnostjo naročila dodatne prehrane. Obiski svojcev so dovoljeni vsak dan med 16. in 17. uro, ob praznikih in nedeljah pa med 14. in 17. uro.
Dojenje v Sloveniji: Visok delež ob odpustu, a izzivi kasneje
Svetovni dan dojenja, ki ga obeležujemo med 1. in 7. avgustom, letos poteka pod sloganom "Zavzemajmo se za dojenje: Izobražujmo in podpirajmo". V Sloveniji je delež dojenih otrok ob odpustu iz porodnišnic nadpovprečno visok, saj presega 90 %, pri čemer so zajeti tako izključno kot delno dojeni otroci. Kljub temu pa v Sloveniji primanjkuje sistema za sistematično beleženje dojenih otrok po odpustu iz porodnišnic.
DOJENJE DOJENČKA 🤱🏼 5 napak, ki se jim je treba izogniti
Predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, Cvetka Skale, poudarja izjemen pomen podpore dojenju s strani strokovnjakov, domačih in laikov ter celotnega sistema v državi. Izobraženi strokovnjaki, zdravstveni delavci, delodajalci in širša skupnost morajo nuditi podporo mladim mamicam.
Trendi dojenja in raziskave v Sloveniji
V preteklem stoletju je dojenje beležilo upad, kar je bilo deloma posledica razvoja in trženja prilagojenega mleka. Vendar pa se je med letoma 1990 in 2000 trend obrnil v pozitivno smer. Perinatalni informacijski sistem Republike Slovenije sicer zbira podatke o dojenju ob odpustu, vendar rednih podatkov kasneje ni. Raziskave, kot je HRAST, kažejo, da večina mater v Sloveniji svoje dojenčke doji, vendar nekatere prakse še niso povsem skladne s priporočili WHO. Obdobje izključnega dojenja je v Sloveniji dokaj kratko, kar je pogosto povezano z dvomom mater v kakovost in količino lastnega mleka.
Raziskava SI.Menu 2017/18 je pokazala, da se hranjenje devetih od desetih dojenčkov prične z dojenjem, vendar se s starostjo dojenčka dojenje zmanjšuje. V šestem mesecu starosti jih je dojenih še okoli polovica, v dvanajstem mesecu pa le še dobra tretjina.
Pomen in prednosti dojenja
Dojenje je naraven in učinkovit način hranjenja, ki ponuja številne prednosti za otroka, mater, družbo in okolje. Znanstveno je dokazano, da dojenje krepi otrokovo zdravje z dolgoročnimi koristmi, povezanim z zdravjem odraslega. Otrok ob dojenju doživlja ugodje, se počuti varnega in sprejetega, v telesnem in očesnem stiku z materjo pa se spodbuja njegov duševni razvoj.
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in nacionalne smernice svetujejo izključno dojenje do šestega meseca starosti, nato pa postopno uvajanje mešane prehrane ob nadaljevanju dojenja do drugega leta starosti ali dlje.
Praktični nasveti in podpora za doječe matere
Za uspešno dojenje je ključnega pomena zgodnji začetek po porodu, pogosto pristavljanje k prsim in prilagajanje številu obrokov dojenčkovim potrebam. Ključno je prepoznavanje zgodnjih znakov lakote in neomejevanje trajanja podoja.
Matere potrebujejo ustrezne informacije, podporo in včasih pomoč pri vzpostavljanju in ohranjanju laktacije. V Sloveniji delujeta Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenija ter La Leche League - Slovenija, ki nudita podporo doječim materam. V primeru težav je priporočljivo poiskati pomoč pri patronažnih medicinskih sestrah, pediatrih, babicah ali specializiranih svetovalkah za dojenje. V primeru, da dojenje ni možno ali želeno, se v porodnišnici ali pediatrični ambulanti svetuje glede hranjenja z mlečnim pripravkom.
Izzivi in prihodnost podpore dojenju
Kljub visokemu deležu dojenih otrok ob odpustu, se pogostnost dojenja po prihodu domov zmanjšuje. Doječe družine se pogosto srečujejo s stiskami pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja, ki jih lahko poglobijo nespodbudni odzivi okolice - doma, v lokalnem okolju, na delovnem mestu ali celo v zdravstvenih organizacijah.
Pobuda "Dojenju prijazno mesto", ki je nastala na pobudo Svetovne zveze za dojenje (WABA), si prizadeva za izboljšanje dojenja v lokalnem okolju in povečanje pogostnosti dojenja kot naravnega in običajnega načina zgodnjega hranjenja otrok. S tem se povečuje raven zdravja pri dojenih otrocih, materah in v celotni družbi.
Letni simpoziji o dojenju in laktaciji, ki jih organizirajo Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri UNICEF-u Slovenija in Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, predstavljajo pomembno platformo za izmenjavo izkušenj in znanj med strokovnjaki, ki delajo z doječimi materami in njihovimi otroki.
Viri in nadaljnje branje
- Bratanič, B., Fidler Mis, N., Hlastan-Ribič, C., Poličnik, R., Širca Čampa, A., Kosem, R., & Fajdiga Turk, V. (2010). Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke. Ljubljana, Slovenija: Ministrstvo za zdravje.
- ESPGHAN (2017). Complementary Feeding: A Position Paper by the European Society for Paediatric Gastroenterology, Hepatology, and Nutrition (ESPGHAN) Committee on Nutrition. Journal of Pediatric Gastroenterology and Nutrition: January 2017 - Volume 64 - Issue 1 - p 119-132. doi: 10.1097/MPG.0000000000001454.
- Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2016). Raziskava HRAST 2009 - 2014. Ljubljana, Slovenija: izpis iz baze podatkov.
- Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2019). Perinatalni informacijski sistem RS 2002 - 2017. Ljubljana, Slovenija: izpis iz baze podatkov.
- Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2019). Raziskava SI.Menu 2014 - 2019. Ljubljana, Slovenija: izpis iz baze podatkov.
- World Health Organization. Breastfeeding. Prevzeto 18. julij 2019.