Prihod novega družinskega člana je eden najlepših trenutkov v življenju, hkrati pa s seboj prinaša precejšnje finančne obremenitve. Od nakupa vozička, posteljice in avtosedeža do neskončnih zalog plenic in oblačil - stroški se hitro nakopičijo še preden dojenček sploh pride domov. V Sloveniji je sistem socialne varnosti za starše relativno dobro urejen, saj država zagotavlja pomoč ob rojstvu otroka, ki jo izplačujejo Centri za socialno delo. Vendar pa marsikateri starš ne ve ali pa pozabi, da to ni edini vir finančne spodbude. Pomemben vir dodatnih sredstev predstavljajo občinske enkratne denarne pomoči, ki pa se med seboj drastično razlikujejo. Da bi razumeli sistem pomoči, je treba najprej ločiti med dvema osnovnima vrstama prejemkov. Prvi je državni prejemek, ki je enak za vse državljane ne glede na to, kje v Sloveniji živijo. To je pomoč ob rojstvu otroka, ki jo ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Včasih smo temu rekli “paket za novorojenčka”, danes pa gre za denarno nakazilo, ki je namenjeno nakupu opreme. Na drugi strani pa imamo občinske pomoči. Slovenija je razdeljena na 212 občin in vsaka izmed njih ima avtonomno pravico odločati, ali bo svojim občanom podelila dodatna sredstva ob rojstvu otroka in v kakšni višini bodo ta sredstva izplačana. To pomeni, da gre za lokalni prejemek, ki ni financiran iz državnega proračuna, temveč iz občinskega.
Državna pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni finančni prispevek
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen kritju začetnih stroškov, kot so nakup oblačil, plenic, posteljice, vozička in drugih osnovnih potrebščin za novorojenčka. Gre za državno podporo mladim družinam, ki jo država zagotavlja staršem ob rojstvu otroka. Namenjena je lažjemu začetku družine. V letu 2024 je ta pomoč znašala približno 420 evrov, v letu 2025 pa se višina določa z zakonom in se lahko letno usklajuje z inflacijo. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok hkrati se znesek ustrezno pomnoži.
Do pomoči ob rojstvu otroka je upravičen vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Vlogo lahko vloži eden od staršev, upravičen pa je tudi posvojitelj ali rejnik. Vlogo za pomoč ob rojstvu otroka je treba vložiti najpozneje v šestih mesecih po rojstvu otroka. Vlogo lahko oddate na Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materin stalni/začasni naslov v RS. Če mati ne prebiva na območju RS, pa glede na naslov vlagatelja. Vlogo lahko vloži eden od staršev ali druga oseba, posvojitelj ali rejnik po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke. Vlogo se lahko vloži največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda ali najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Pravico se lahko uveljavlja tudi na obrazcih za materinski/starševski dopust, očetovski dopust ali starševski dodatek ali na posebni vlogi »OBRAZEC DP-2«. Centri za socialno delo so dolžni odločiti o vlogi v roku 30 dni od prejema popolne vloge. Če je vloga nepopolna, vas bodo pozvali k dopolnitvi.
Pomoč ob rojstvu otroka se ne izključuje z drugimi prejemki. To pomeni, da lahko starši poleg te pomoči uveljavljajo tudi druge pravice, če izpolnjujejo pogoje.
Pomembno je vedeti, da je rok za vložitev vloge šest mesecev po rojstvu otroka. Če zamudite ta rok, pravico do pomoči izgubite. Da bi se izognili zapletom, je priporočljivo, da vlogo izpolnite natančno in jo oddate pravočasno. V kolikor pri izpolnjevanju potrebujete pomoč, se obrnite na Center za socialno delo.
Občinske pomoči ob rojstvu otroka: Raznolikost in lokalne spodbude
Poleg državne pomoči številne občine v Sloveniji svojim občanom ob rojstvu otroka nudijo tudi dodatno, občinsko pomoč. Ta oblika podpore ni zakonsko obvezna, temveč je odvisna od odločitve posamezne občine in njene finančne zmožnosti. Višina in oblika občinske pomoči se med občinami drastično razlikujeta.
Višina občinske pomoči: Velika raznolikost
Višina enkratne denarne pomoči je verjetno podatek, ki starše najbolj zanima. Medtem ko nekatere občine nudijo le simbolično pomoč, druge izkazujejo izjemno radodarnost.
Minimalni zneski: Nekatere, pogosto finančno šibkejše ali zelo velike mestne občine, ponujajo zneske okoli 100 do 200 evrov. Na primer, Mestna občina Slovenj Gradec nameni enkratno pomoč za novorojence v znesku 200 evrov. Občina Mežica, na podlagi Pravilnika o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka, dodeli sredstva staršem novorojenca, ki imajo stalno prebivališče v občini najmanj šest mesecev pred rojstvom otroka. Občina Muta novorojencem nameni nagrado v višini 200€. Občina Podvelka staršem za prvorojenca nameni 200€. Enkratna denarna pomoč za novorojence v Občini Črna na Koroškem znaša 500,00 €. Občina Majšperk znaša enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka 200 evrov za vsakega novorojenčka.
Srednji razred: Večina slovenskih občin se giblje v zlatem srednjem povprečju, kjer starši prejmejo med 250 in 400 evri za novorojenčka. Na primer, v Občini Mislinja je predviden dvig denarne pomoči ob rojstvu otroka na 250 €. V Občini Radlje ob Dravi znaša enkratna denarna pomoč za novorojence 250 €. Občina Vuzenica je sporočila, da znaša enkratna pomoč ob rojstvu otroka 210 eur. Občina Žetale družinam namenjajo 300 evrov. V Občini Ribnica na Pohorju je za leto 2023 predviden dvig enkratne pomoči ob rojstvu otroka na 300 €. Občina Ig je na predlog župana praviloma za vsako proračunsko leto posebej.
Visoke spodbude: Obstajajo občine, ki se soočajo z odseljevanjem mladih ali pa imajo močan proračun in želijo privabiti mlade družine. Med pomurskimi občinami najvišjo enkratno pomoč, 1000 evrov, zagotavljajo občine Gornji Petrovci, Lendava, Moravske Toplice in Šalovci. Občina Lendava vsaki družini nameni po 1000 evrov za vsakega novorojenčka.
Posebnosti in dodatne spodbude
Poleg osnovnega zneska številne občine uporabljajo progresivne lestvice. To pomeni, da za prvega otroka prejmete določen znesek, za drugega višjega, za tretjega in vsakega nadaljnjega pa se znesek lahko podvoji ali celo potroji. Na primer, Občina Podvelka nameni za prvorojenca 200€, za drugorojenca 250€, za tretjega rojenca in vsakega nadaljnjega otroka pa 300€. V primeru dvojčkov se znesek podvoji, za trojčke potroji.
Denarna pomoč je najbolj pogosta oblika spodbude, ni pa edina. Nekatere občine se trudijo ustvariti bolj osebno vez z novimi občani:
- Sajenje dreves: Zelo lepa gesta v nekaterih občinah je sajenje drevesa za vsakega novorojenčka. V Občini Ravne na Koroškem novorojencem posvečajo tudi spominsko pozornost - v sklopu Ravenskih dni v Grajskem parku prirejajo tradicionalni županov sprejem novorojenčkov. V znak dobrodošlice in trajnega spomina na rojstvo novih sokrajanov župan od leta 2020 dalje vsako leto zasadi drevo (na predlog arboristke mag. Tanje Grmovšek so bile doslej zasajene lipe), nanje pa so nameščena imena vseh novorojenčkov v letu. Ob 70-letnici mestnih pravic Občine Ravne na Koroškem so namensko uredili tudi Park novorojenčkov, ob robu Grajskega parka, kjer zdaj že rastejo tri spominske lipe, ter ga označili z namensko parkovno klopco z imenom parka.
- Sprejemi novorojenčkov: V Občini Črna na Koroškem vsako leto županja pripravi sprejem novorojenčkov, na katerem jih osebno sprejme in čestita staršem ob rojstvu ter jim v spomin na srečanje v imenu občine podari simbolično darilo. Srečanje spremlja kratek kulturni program, ki ga pripravijo vzgojiteljice in otroci vrtca Kralj Matjaž Črna, prav tako pa starše pozdravita in nagovorita ravnatelj OŠ Črna in vodja vrtca Kralj Matjaž Črna. Po končanem uradnem delu sledi še pogostitev ob prijetnem druženju.
- Darilni boni: Namesto gotovine nekatere občine podarijo bone, ki jih lahko unovčite v lokalnih trgovinah ali lekarnah.
Razpisi za podjetja od A do Ž - Potek prijave na razpis v 7. korakih
Pogoji za pridobitev občinske pomoči
Za razliko od državne pomoči, kjer so pogoji enotni, si vsaka občina pogoje postavlja sama v svojem odloku. Kljub temu pa obstajajo nekateri skupni pogoji, ki jih večina občin zahteva:
- Državljanstvo in stalno prebivališče: Starša novorojenega otroka lahko pridobita pomoč, če je otrok državljan Republike Slovenije, ima stalno prebivališče v občini, kjer vlagata vlogo, in če ta občina omogoča tovrstno podporo. To je najpomembnejši pogoj. Vsaj eden od staršev mora imeti stalno prebivališče v občini, kjer vlaga prošnjo. Mnoge občine so ta pogoj zaostrile in zahtevajo, da ima starš stalno prebivališče prijavljeno že določeno obdobje pred rojstvom otroka (npr. vsaj 6 mesecev ali eno leto). Na primer, v Občini Mežica morajo imeti starši stalno prebivališče v občini najmanj šest mesecev pred rojstvom otroka. V Občini Črna na Koroškem pa je pogoj, da ima eden od staršev stalno prebivališče v Občini Črna na Koroškem najmanj eno leto pred rojstvom novorojenca. V Občini Vuzenica morata upravičenec in novorojenec imeti na dan rojstva novorojenca stalno prebivališče v Občini Vuzenica.
- Dejansko bivanje: V nekaterih primerih občine zahtevajo, da starš z otrokom dejansko živi v občini. V Občini Dravograd je upravičenec do enkratne denarne pomoči eden od staršev novorojenca pod pogojem, da je občan Občine Dravograd oziroma ima stalno prebivališče v Občini Dravograd, ter z otrokom dejansko živita skupaj.
- Enostarševske družine: Pri enostarševskih družinah lahko pravico do pomoči uveljavlja eden od staršev. V primeru, da starša novorojenca ne živita skupaj, je upravičenec do enkratne denarne pomoči starš, pri katerem otrok živi (primer Občine Prevalje).
- Poravnane obveznosti: V nekaterih občinah je pogoj, da starši nimajo neporavnanih obveznosti do občine.
Pred oddajo vloge je ključno preveriti pogoje posamezne občine. Kontaktni podatki občin so običajno na voljo na njihovih spletnih straneh.
Postopek vlaganja vloge in roki
Birokracija je zadnja stvar, s katero se želijo ukvarjati neprespani starši, vendar je pri občinski pomoči nujno potrebna določena mera discipline. Roki za oddajo vloge so različni. Najpogosteje imajo starši na voljo od 3 do 6 mesecev po rojstvu otroka. Vlogo običajno najdete na spletni strani vaše občine pod zavihkom “Obrazci”, “Vloge” ali “Za občane”. Večina občin omogoča, da obrazec natisnete, izpolnite in pošljete po pošti ali ga osebno nesete v glavno pisarno.
- Občina Ig: Pisno vlogo upravičenec pošlje po pošti ali vloži v vložišče Občine Ig, najkasneje v roku šestih mesecev od datuma otrokovega rojstva.
- Občina Radlje ob Dravi: Upravičenci uveljavljajo pravico do prispevka s pisno vlogo, ki jo najdejo na spletni strani Občine Radlje od Dravi ali v sprejemni pisarni.
- Občina Dravograd: Pravica do enkratne denarne pomoči se uveljavlja z vlogo, ki se pošlje ali odda na občini najkasneje v treh mesecih od otrokovega rojstva.
- Občina Ribnica na Pohorju: Pravica do enkratne denarne pomoči se uveljavlja z vlogo, ki se pošlje ali odda na občini najkasneje v šestih mesecih od otrokovega rojstva.
- Občina Ravne na Koroškem: Uveljavlja se v roku 6 mesecev od rojstva vsakega otroka.
- Občina Mežika: Pravico do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka uveljavlja upravičenec s pisno vlogo.
- Mestna občina Slovenj Gradec: Vloga je v digitalni obliki na voljo na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec (Vloge in obrazci), v papirni obliki pa je na voljo v vložišču občine.
- Občina Prevalje: Starši imajo čas za oddajo vloge še 6 mesecev po rojstvu otroka. Denarna pomoč ob rojstvu otroka je izplačana v roku 30 dni po oddaji vloge.
- Občina Lendava: Po prejemu podatkov občina izda ugotovitveno odločbo, s katero prizna pravico do izplačila denarne pomoči in jo posreduje upravičencu. Upravičenec mora v roku petih dni občini posredovati številko bančnega računa, na katerega bo pomoč nakazana.
Dobra novica je, da se birokracija manjša. Ker imajo občine dostop do Centralnega registra prebivalstva (CRP), pogosto ni več treba prilagati rojstnega lista ali potrdila o stalnem bivališču, saj uradniki te podatke pridobijo sami po uradni dolžnosti.
Druge pravice in podpore za starše
Poleg pomoči ob rojstvu otroka, ki je enkratna finančna podpora, imajo starši v Sloveniji na voljo še druge pomembne pravice in prejemke:
Starševski dodatek: Starševski dodatek je denarna pomoč, ki pripada staršu, ki uveljavlja pravice po rojstvu otroka in ni upravičen do materinskega/starševskega nadomestila iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo. Pravico do starševskega dodatka ima oseba, ki ima vsaj začasno prebivališče in dejansko biva v RS. Starševski dodatek traja 365 dni od rojstva otroka. Pravica se lahko podaljša na isti način kot starševski dopust, razen v primeru posebne nege in varstva. Višina starševskega dodatka je 465,34 EUR mesečno (podatek iz leta 2024), ki se usklajuje z določili Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Vlogo je potrebno oddati najkasneje 30 dni PO rojstvu in priložiti kopijo 1. in 5. strani Materinske knjižice in rojstnega lista otroka.
Očetovski dopust: Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka. Namenjen je očetom v trajanju 15 koledarskih dni. Oče ga izrabi do tretjega meseca starosti otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
Starševski dopust: Starševski dopust je namenjen materi in očetu ter traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), in sicer v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. 60 dni je za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko tako na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa lahko izkoristi samo ona (je neprenosljivih). Tudi oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.
Subvencija vrtca: Ob vpisu otroka v vrtec lahko na centru za socialno delo zaprosite za subvencijo za znižano plačilo vrtca. Prejemniki otroškega dodatka, subvencije vrtca ali državne pomoči morate Centru za socialno delo spremembo v številu družinskih članov sporočiti v osmih dneh.
Pravica do dela krajši delovni čas zaradi starševstva: Pravico delati krajši delovni čas zaradi starševstva ima eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Pravico ima eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Prijavitev otroka in druge administrativne zadeve
Ob rojstvu otroka je potrebno urediti tudi nekaj administrativnih zadev:
- Osebno ime otroka: Starša izbereta osebno ime otroka sporazumno in ga prijavita katerikoli upravni enoti najpozneje v 30 dneh po rojstvu. Osebno ime je sestavljeno iz imena in priimka.
- Zdravstveno zavarovanje: Otroka prijavite v obvezno zdravstveno zavarovanje. Otroku izberite splošnega osebnega zdravnika. Izberete ga lahko med zdravniki specialisti pediatrije ali šolske medicine.
- Potni list: Za otrokov potni list lahko zaprosite takoj po rojstvu otroka.
- Izpisek iz rojstne matične knjige: Izpisek prejmete po rojstvu otroka na dom. Če potrebujete več izvodov izpiskov, morate za njih zaprositi sami.
Davčna in socialna obravnava občinske pomoči
Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka, ki jo izplača občina, se po Zakonu o dohodnini ne šteje v davčno osnovo in je oproščena plačila dohodnine. Prav tako se ta enkratna pomoč ne šteje v dohodek družine pri izračunu cenzusa za otroški dodatek ali za znižano plačilo vrtca.
Nasveti za starše
Priprava na prihod dojenčka je stresna in v poplavi informacij lahko podrobnosti o občinski pomoči hitro uidejo. Da bi kar najbolje izkoristili, kar vam pripada, upoštevajte naslednje korake:
- Ne zanašajte se na govorice: Odloki se spreminjajo vsako leto, zneski pa se usklajujejo (ali pa tudi ne). Vedno preverite najnovejše informacije na spletni strani vaše občine.
- Bodite pozorni na časovnico prijave prebivališča: Če načrtujete selitev v drugo občino tik pred porodom ali takoj po njem, preverite pogoje glede dolžine bivanja. Morda se vam bolj splača uradno preseliti mesec dni prej, da ujamete rok, ali pa počakati, če nova občina zahteva daljše obdobje bivanja.
- Bodite organizirani: Takoj po rojstvu, ko uredite otrokov rojstni list in prijavo prebivališča na Upravni enoti, si v koledar ali telefon nastavite opomnik za oddajo vloge na občino.
- Oddajte obe vlogi: Ne pozabite, da je vloga za občinsko pomoč ločena od vloge za državno pomoč na CSD-ju. Oddati morate obe.
- Preverite posebne pogoje: Če imata oče in mati stalno prebivališče v različnih občinah, lahko vlogo za enkratno denarno pomoč običajno odda tisti, pri katerem ima otrok prijavljeno stalno prebivališče. Dvojno uveljavljanje (v obeh občinah hkrati) praviloma ni dovoljeno.
Država s pomočjo ob rojstvu otroka sledi evropskim standardom. Na področju socialnega skrbstva smo v zadnjih letih precej napredovali. Seveda pa vedno obstaja prostor za izboljšave. Strokovne službe vsako leto pripravijo seznam predlogov, ki se jim v danem trenutku zdijo smiselni. Pomoč ob rojstvu otroka je več kot le finančni prispevek. Je izraz družbene solidarnosti, priznanje pomena starševstva in temelj zaupanja med državo in državljani. Znesek pomoči ob rojstvu otroka je sicer še vedno relativno nizek glede na dejanske stroške nakupa opreme za dojenčka. Vendar pa pomoč ob rojstvu otroka ni edina oblika podpore družinam. Pomoč ob rojstvu otroka mora tudi v prihodnje ostati dostopna za vse družine. Poleg tega pa mora biti prilagojena potrebam družin. Le tako bomo kot družba lahko ustvarili za mlade družine podporno okolje. Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov (še posebej otrok).