Vstop otroka v vrtec je pomemben mejnik, ki prinaša spremembe tako za otroka kot za starše. Pogosto se v tem obdobju pojavljajo vprašanja in pomisleki, še posebej, če otrok še ni odstavljen in se sooča s spremembami v svojem okolju in dnevni rutini. V tem članku bomo podrobno obravnavali vpliv dojenja na uvajanje v vrtec, razblinili morebitne zmote in ponudili praktične nasvete za uspešen prehod.
Dojenje kot steber varnosti v neznanem okolju
Uvajanje v vrtec je za vsakega otroka, še posebej za tiste, ki so bili vajeni izključne bližine staršev, velik izziv. Novo okolje, novi obrazi, novi zvoki in vonjave lahko povzročijo občutek negotovosti in stiske. V takšnih trenutkih je dojenje lahko izjemno pomemben vir tolažbe in varnosti. Kot je poudarjeno v navedenih informacijah, ne gre za gumb, ki bi ga lahko enostavno izklopili. Dojenje je več kot le hranjenje; je oblika povezovanja, bližine in zagotavljanja občutka varnosti. Otrok, ki se še doji, ima v prvih letih življenja dojenje kot stalnico, ki mu daje občutek stabilnosti in ga pomirja. Ko se bo otrok v vrtcu počasi udomačil, osvojil prostor, navezal stik z odraslimi, ki bodo poskrbeli za njegove potrebe, se bo tudi igral, jedel in spal, vse bo v redu.
Razumevanje otrokove perspektive
Predstavljajte si, da se znajdete v povsem neznanem okolju, kjer vam je vse tuje - ljudje, prostori, hrana, vonjave. Ne razumete, zakaj ste tam in kaj naj bi počeli. Z vami je oseba, ki jo poznate, ji zaupate in jo imate neskončno radi. Najprej začutite njeno stisko, ki je, ker sta tako povezani, avtomatsko tudi vaša, potem pa ta oseba morda celo brez slovesa odide. Se vam ne bi podrl svet? Po drugi strani pa, ali ne bi bilo lepo, ko bi lahko sproščeno in radovedno obiskovali vrtec? Vaša mama bi sedla nekam v kot, vi pa bi raziskovali in vsake toliko preverili, če je še tam. Potem bi spoznali prostor, navezali stik z drugo odraslo osebo, ki bi se odzivala na vaše potrebe. Mama bi ji povedala, kaj imate radi, kaj vas potolaži, kaj pomaga … Čutili bi se varne, ker bi zaznali, da tudi mama zaupa. Mama bi se sčasoma preselila v garderobo, vi pa bi imeli neomejen dostop do nje. In prišel bi dan, ko bi se tako udomačili, da je ne bi več pogrešili. Ta miselni eksperiment nam jasno ponazori, kako pomemben je občutek varnosti za otroka v novi situaciji.
Stalnost kot ključ do zaupanja
Stalnost daje otroku občutek varnosti. V fazi uvajanja v vrtec je ključnega pomena, da je vsaj en strokovni delavec v vrtcu stalen. Otrok, ki je varno navezan na primarnega skrbnika, običajno mamico, bo verjetno iskal stik z neko odraslo osebo, ki bo nastopila namesto mame. Ta oseba mora biti dosledna in predvidljiva, da otrok lahko zgradi zaupanje. Odstavitev otroka v tako stresnem obdobju, ko otrok še bolj potrebuje občutek varnosti, je zelo slaba ideja. Ravno dojenje otroku omogoča neko stalnico, občutek varnosti, stabilnosti in bližine. Nekateri otroci se v tem obdobju pogosteje prebujajo, kar je normalno in naravno ter zgolj faza.
Mit o oviranju dojenja pri uvajanju v vrtec
Trditev, da dojenje kakorkoli ovira otroka pri uvajanju v vrtec, je neresnična. Otroci točno vedo, da ko ni mamice, ni dojenja, in so izredno prilagodljivi. Dojenje ne predstavlja ovire pri vključevanju v vrtec. Nasprotno, kot že omenjeno, lahko nudi otroku potrebno varnost in tolažbo.
Nečloveško omejevanje uvajanja
Omejevanje uvajanja v vrtec je nečloveško. Vsak otrok in starši si zaslužijo uvajanje v miru in svojem tempu. Ko bo otrok pripravljen, bo mama to čutila in bo pripravljena tudi ona. Kako naj mamica v miru uvaja otroka v vrtec, če je pod časovnim pritiskom? Otrok, ki je prestrašen, veliko joka, se ne počuti varnega, ne bo dobro napredoval, bo v stiski, slabše razpoložen. Energijo, ki bi jo lahko vlagal v rast in razvoj, bo vlagal v iskanje ravnovesja. Dlje časa trajajoči stres (ne smemo pozabiti, da je raven stresnih hormonov pri otroku povišana še vsaj pol ure po tistem, ko neha jokati!) je škodljiv.
Dojeni otroci in odpornost
Dojeni otroci so manj obolevni in si, če zbolijo, hitreje opomorejo. Pogosto zbolijo cele družine, le dojenemu otroku ni nič. Številni pa porečejo, da poznajo primer, ko je (bil) dojen otrok tudi pogosto bolan. In? Kaj bi bilo šele, če ne bi bil dojen? Poleg tega je treba zadevo pogledati širše - so bili otrokovi starši, stari starši dojeni? To kaže na širši vpliv dojenja na zdravje in odpornost skozi generacije.
Otrokove potrebe na prvem mestu
Pri uvajanju v vrtec bi morali izhajati iz otrokovih potreb, ne pa iz potreb zaposlenih v vrtcu. Kdo je tu zaradi koga? Kako je mogoče, da so otrokove potrebe tolikokrat prezrte? Pustimo ob strani dejstvo, da otrok v prvih letih potrebuje predvsem mamo in da imajo v neindustrializiranem svetu otroci v prvih letih neomejen dostop do matere, zato tudi ne trpijo zaradi ločitvene stiske. Upoštevati je treba tudi, da so potrebe 11-mesečnega otroka drugačne kot npr. 9-mesečnega.
Pravica do zdravja in dolgotrajno dojenje
Otrok ima pravico do zdravja - nedojenje oz. prezgodnje odstavljanje pa pomeni tveganje za otrokovo in materino zdravje. Otrokova potreba po dojenju je normalno prisotna več let (tako je, ne le mesecev!) po rojstvu. Za človeške mladičke ni nič neobičajnega, da se dojijo nekje do šole. Seveda v kulturnem okolju industrializiranega sveta to ni sprejeto, ker je uveljavljeno umetno hranjenje in dojenje še zdaleč ni norma. Vendar pa je pomembno poudariti, da dojenje v drugem letu in še dlje ostaja naravno in normalno.
Dojenje, duda in nadomestki
Kaj pa, če otrok nima dude, ninice, stekleničke? Varno navezan otrok ne potrebuje nadomestkov kot npr. duda, steklenička, ninica ipd. Medtem ko so nadomestki za mamico (dojenje, prsi) oz. občutek varnosti družbeno sprejemljivi in del vsakdanjega življenja, se številni ljudje še vedno zgražajo ali pa jim je nerodno, ko vidijo doječega se malčka. V Sloveniji je dojenje v javnosti sprejemljivo nekje do 12 mesecev, tolerira se do 18 mesecev otrokove starosti, kasneje pa je še vedno tabu. Tudi otroci, ki se doma uspavajo z dojenjem, se v vrtcu naučijo zaspati sami - sprva najbrž potrebujejo bližino, božanje, dotik, nekateri pa preprosto ležejo kot vrstniki in zaspijo.
Kako lahko starši pomagajo?
Spoštljivo in odkrito komunicirajte z osebjem v vrtcu. Besedi prosim in hvala sta včasih čudežni. Pri uvajanju pomagajte, kolikor in če le lahko, seveda po dogovoru (včasih se hkrati uvaja več otrok). Ne vtikajte se v delo in sproti razjasnite morebitna nesoglasja. Zaupajte svojemu notranjemu glasu! Otroka nihče ne pozna tako dobro, kot vi. Ne sme vas biti strah, da se boste zamerili z morebitnim nestrinjanjem, saj gre za vašega otroka. Kolikokrat se boste še morali postaviti zanj, preden se bo lahko sam postavil zase. Ker otroku strukturiran dan daje občutek varnosti, si tudi doma lahko olajšate življenje in vzpostavite ritem: poskrbite npr., da gredo otroci pravočasno spat in se zbujajo naspani, da v miru začnete nov dan.
Partnerstvo med starši in vrtcem
Idealno bi bilo, da bi starš in vzgojitelj nastopila kot partnerja, ki si prizadevata ustvariti najboljše pogoje za otrokov razvoj in dobro počutje. Družina in vrtec ne bi smela stati na nasprotnih bregovih, si očitati nepravilnosti, biti bitko vsak za svoj prav, temveč bi morala sodelovati na področjih, kjer je za otroka resnično pomembno. Pri vključevanju v vrtčevsko okolje večina otrok doživi manjšo ali večjo stisko, saj kar naenkrat velik del dneva preživijo brez staršev in se morajo navaditi, da v svojo fizično in psihološko bližino spustijo popolne neznance. Ta otrokova stiska mine, ko preko izkušenj spozna, da ni bil zapuščen, ampak da se starši vsak dan vrnejo ponj in da mu tudi vrtec lahko ponudi prijetno izkušnjo bivanja.
Vloga vzgojitelja pri uvajanju
Vzgojitelj ima pomembno vlogo pri vzpostavljanju sodelovanja z družino. Njegova dolžnost je, da vedno deluje v otrokov dobrobit, upošteva otrokove individualne potrebe in interese ter spoštuje avtonomijo posamezne družine. Znati mora vzpostaviti dovolj oseben in hkrati strokoven odnos s starši, v katerem bo dovolj prostora za odkrit pogovor in zaupanje. Dobro vzpostavljeno sodelovanje vrtcu in družini omogoča, da pri svojih vzgojnih vplivih na otroke delujeta bolj usklajeno in drug drugemu dajeta možnost vpliva na vsebine in načine tako vrtčevskega dela kot domačega življenja. Vzgojitelji se pri svojem delu srečujejo tudi z lastnimi strahovi, predsodki, bolečinami, ki lahko povzročijo osebno in/ali poklicno stisko, dvom v lastno učinkovitost in vrednost. Vzgoja ne pozna recepta, ki bi učinkoval pri vsakem otroku in pri vsaki družini, kar lahko vzgojitelja, še posebej začetnika, spravi v stisko. Edini pravilni odgovor na to stisko je sodelovanje, tako z družinami kot s strokovnimi sodelavci - vzgoja je namreč mogoča le kot sprotna (samo)refleksija.
Priporočila za starše otrok, ki se uvajajo v vrtec
- Postopno uvajanje: Uvajanje v vrtec naj poteka postopoma, v skladu z otrokovim ritmom in potrebami.
- Ohranite dojenje: Če se otrok še doji in mu to ustreza, ni potrebe po prekinitvi dojenja zgolj zaradi uvajanja v vrtec. Dojenje predstavlja pomemben vir varnosti.
- Partnerstvo z vzgojitelji: Vzpostavite odprt in spoštljiv dialog z vzgojitelji. Delite svoje skrbi in zaupajte njihovi strokovnosti.
- Struktura doma: Vzpostavite red in rutino doma, še posebej glede spanja in hranjenja, da otroku zagotovite občutek varnosti.
- Zaupajte svojemu instinktu: Vi najbolje poznate svojega otroka. Zaupajte svojemu notranjemu glasu in se postavite zase in za otroka.
Koliko časa naj uvajanje v vrtec poteka
Dojenje in nova nosečnost
Vprašanje združljivosti dojenja in nove nosečnosti je pogosto. V izjemnih primerih, pri zelo rizičnih nosečnostih, ko bi najmanjše sprožanje oksitocina ogrozilo prezgodnje odpiranje materničnega vratu, bi bil razlog za prekinitev dojenja. Vendar pa je v zdravi nosečnosti dojenje povsem normalno. Nekatere matere dojijo vso nosečnost in po porodu morda celo oba otroka (tandemsko dojenje). Nosečnost ni razlog, da bi mati morala prenehati z dojenjem.
Stimulacija folne kisline med dojenjem
Glede jemanja tifola (nadomestka folne kisline) med dojenjem, je ta povsem združljiv z dojenjem. Gre za vitaminski dodatek, ki je pomemben za zdravje matere in otroka.
Zaključek
Uvajanje dojenega otroka v vrtec je lahko izziv, vendar z razumevanjem, potrpežljivostjo in sodelovanjem med starši in vrtcem je mogoče doseči uspešen prehod. Dojenje predstavlja pomemben vir varnosti in tolažbe, ki otroku pomaga pri prilagajanju na novo okolje. Namesto da bi dojenje videli kot oviro, ga sprejmite kot podporo otrokovemu čustvenemu razvoju v tem pomembnem obdobju.
tags: #popoldansko #delo #vrtec #dojenje